Vladna odločitev, da se odpove 40 milijonom evrov iz načrta za okrevanje in odpornost, ki so bili namenjeni za novo mariborsko infekcijsko kliniko, je v štajerski prestolnici in zdravniški skupnosti povzročila precej razburjenja. Vendar je to samo eden od vsaj šestih projektov, ki ne bodo dobili predvidenega evropskega denarja. Kateri so preostali in kaj bo z njimi?
Zdravniki so večkrat izrazili razočaranje nad vladno odločitvijo za izključitev nove mariborske infekcijske klinike iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost. Mariborski podžupan Samo Peter Medved je na primer poudaril, da državni proračun, ki bo, kot je obljubila vlada, plačal gradnjo klinike, ni tako zanesljiv vir kot evropski skladi.
Ta projekt, ki bi moral po prvotnem načrtu za okrevanje in odpornost dobiti 40 milijonov evrov, je eden od najmanj šestih gradbenih investicij v bolnišnicah, ki bodo ostale brez predvidenega evropskega sofinanciranja, ker je vlada ocenila, da jih ne bo mogoče izvesti dovolj hitro.
Je bila prejšnja vlada preveč optimistična ali zdajšnja ni dovolj učinkovita?
Jasnega odgovora na to vprašanje še ni mogoče dati. Vsak projekt ima svojo zgodbo, ministrstvo za zdravje pa navaja različne razloge, da projekti ne bodo končani v rokih. Nekateri naj bi bili slabo načrtovani, drugi naj ne bi bili smiselni, pri tretjih se je zapletla izbira izvajalcev …
Za gradbene investicije v bolnišnice je bil zadnje leto odgovoren Aleš Šabeder, ki ga je vlada v četrtek razrešila z mesta direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Urad je ustanovila aktualna vlada kot organ v sestavi ministrstva za zdravje, prej je bil za investicije neposredno pristojen minister.
Najprej izpadel Golnik
K projektom v zgornji tabeli bi lahko pogojno dodali še ureditev izolacijskega oddelka v bolnišnici Golnik. Da bo zanj iz EU prišlo 25 milijonov evrov, je Janez Poklukar, minister za zdravje v vladi Janeza Janše, trdil še dva tedna pred koncem svojega mandata. Tako je bilo tudi zapisano v investicijskem programu, ki ga je minister Poklukar podpisal januarja lani.
Vendar projekt, ki naj bi bil skupno vreden približno 70 milijonov evrov, nikoli ni dobil uradne potrditve o podpori iz evropskih skladov. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da je tako odločila že prejšnja vlada. Že februarja 2022 naj bi namreč ocenili, da ga ne bo mogoče končati do konca letošnjega leta.
Uspešni pri manjših projektih
V Sloveniji se sicer pripravlja ali že izvaja veliko gradbenih investicij v bolnišnice, ki imajo zelo kratek rok. Mariborska infekcijska klinika, ki bi morala biti zgrajena leta 2026, torej izstopa. Je eden od samo dveh zdravstvenih gradbenih projektov, ki sta (bila) vključena v načrt oziroma sklad za okrevanje in odpornost. Tako kot ljubljanska infekcijska klinika, ki računa na 100 milijonov evrov iz sklada, bi morala biti, če bi želela dobiti denar iz tega sklada, končana v letu 2026.
Medtem pa bi morali biti številni projekti po zavezah, ki jih je dala prejšnja vlada, končani letos jeseni. Gradbeni projekti v zdravstvu se namreč financirajo tudi iz rednega proračuna EU, torej iz sedemletne evropske perspektive.
V finančno perspektivo 2014–2020, iz katere je mogoče denar črpati še do konca letošnjega leta, so prejšnje vlade skupno uvrstile 24 gradbenih investicij v slovenske bolnišnice in zdravstvene institute. 19 od teh je že končanih ali pa se izvajajo in naj bi bili zaključeni letos, torej še dovolj hitro, da bo Slovenija zanje dobila denar iz EU. Njihova skupna vrednost je dobrih 99 milijonov evrov, predvidena višina sofinanciranja iz Evrope pa dobrih 49 milijonov evrov.
Pet gradbenih investicij v zdravstvo, ki so uvrščene v perspektivo 2014–2020 in so navedene v zgornji tabeli, pa predvidenega evropskega denarja ne bodo dobile. Skupno so vredne 86,7 milijona evrov, Slovenija pa bi morala zanje iz EU prejeti dobrih 70 milijonov evrov.
Gre za projekte, ki jih je prejšnja vlada, ki jo je vodil Janez Janša, v finančno perspektivo uvrstila pozno, in sicer med letoma 2020 in 2022. Evropska komisija je to omogočila zaradi epidemije covida-19.
Kljub temu pa bi morali biti končani do leta 2023, tako kot projekti, ki so bili v finančno perspektivo uvrščeni več let prej. Rok za njihovo izvedbo je bil torej relativno kratek.
Težave v največji bolnišnici
Eden od "odpadlih" projektov je bil že deležen precejšnje medijske pozornosti, bil je tudi med razlogi, ki jih je tedanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan lani poleti navajal ob zahtevi za menjavo takratnega direktorja ljubljanskega kliničnega centra (UKC Ljubljana) Jožeta Golobiča.
Gre za energetsko sanacijo glavne stavbe največje slovenske bolnišnice, tako imenovanega Hospitala UKC Ljubljana. Iz EU bi moral dobiti skoraj 50 milijonov evrov, vendar so se kmalu postavili dvomi o načinu izbora gradbenika, podjetja GH Holding, pa tudi o smiselnosti načrta izvedbe. Gradbena dela bi se morala začeti leta 2021, a so se šele januarja letos.
Šabeder in sedanji direktor UKC Ljubljana Marko Jug sta trdila, da energetske sanacije ni mogoče izvesti tako, kot je bil sprva zamišljeno, saj bi bilo izvajanje zdravstvenih storitev preveč okrnjeno. Treba bi bilo namreč naenkrat izprazniti najprej eno in nato drugo polovico stavbe.
Zato so dela razdelili v več faz in se odločili, da se bo energetska sanacija izvajala skupaj z revitalizacijo stavbe. Tako so sanacijo podaljšali, predviden rok za zaključek se je premaknil z leta 2023 na 2026.
Vlada je spremenila še dva gradbena projekta, ki sta bila predvidena v ljubljanskem kliničnem centru. Glede prenove stavbe zavoda za varstvo pri delu (ZVD) v UKC Ljubljana naj bi namreč ugotovili, da tam ni smiselno postaviti laboratorijev, saj je stavbo, ki se drži urgence, bolje nameniti pacientom. Zato bo Slovenija namesto petih milijonov evrov za ZVD iz EU prejela samo 1,2 milijona evrov, kolikor je stala ureditev prostora za 11 postelj v pritličju.
Predvidene energetske sanacije sedmih starih stavb kliničnega centra pa ni mogoče zaključiti do konca leta 2023 zaradi kompleksnosti projekta in dolgotrajnih postopkov izbire izvajalca, pravijo na ministrstvu za zdravje. Vendar je bil razpis za izvajalca objavljen že septembra 2021, šele novembra 2022 pa je takratni minister Bešič Loredan odločil, da ne bo izbral nobenega od ponudnikov.
Od takrat novega razpisa ni bilo, na ministrstvu pa se o nadaljevanju projekta še odločajo.
"Do danes nismo prejeli usmeritev ministrstva, zato mora UKC Ljubljana investirati v redno vzdrževanje dotrajanih obstoječih objektov," pravi Jure Dolinar, ki je vodja investicij v največji slovenski bolnišnici, v prejšnjem mandatu pa je bil vodja investicij na ministrstvu.
Brez evropskega denarja sta ostali tudi ureditev prostorov negovalne klinike v UKC Maribor in energetska sanacija bolnišnice v Šempetru pri Gorici. Pri obeh se je zapletla izbira izvajalcev. V prvem primeru so že izbrali podjetje Makro 5, ki bi dela opravilo za 8,7 milijona evrov, a je nato konkurenčno podjetje Pomgrad Šabedru dokazalo, da Makro 5 ne izpolnjuje pogojev. V začetku avgusta je Šabeder odločil, da bo gradnjo izvedel Pomgrad za 12,3 milijona evrov.
Za energetsko sanacijo goriške bolnišnice pa na razpisih še niso dobili dovolj nizke ponudbe.
"Nadomestna" draga medicinska oprema in logistični center
Z izjemo dveh projektov v UKC Ljubljana – energetske sanacije sedmih stavb in ureditev stavbe ZVD – bodo projekti, ki ne bodo ujeli roka za črpanje evropskih sredstev, vseeno izpeljani, zagotavljajo na ministrstvu za zdravje.
Zagotavljajo pa tudi, da bo evropski denar iz finančne perspektive 2014–2020, ki je bil predviden za "odpadle" zdravstvene gradbene projekte, vseeno porabljen. 41,7 milijona evrov naj bi zapravili za nakup drage medicinske opreme, 4,9 milijona evrov pa za gradnjo logističnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje v ljubljanskem BTC.
Vendar je skupni znesek evropskih sredstev dveh nadomestnih projektov 45,6 milijona evrov, kar je 23,5 milijona evrov manj od evropskega denarja. Ta je bil predviden za pet projektov, ki so izgubili sofinanciranje.
Na vladi zagotavljajo, da ta denar ni izgubljen. Države namreč vedno nalašč prijavijo več projektov, kot jih je mogoče financirati z denarjem, ki jim je na voljo iz evropskih skladov, pojasnjujejo. Tako se zavarujejo ravno pred možnostjo, da vsi projekti ne bodo izvedeni v rokih. Če pa vendarle so, presežne stroške pokrije državni proračun.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje