Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila obravnavo prijave o sumu nasprotja interesov oziroma elementov korupcije v primeru revizije Sporazuma o medsebojnem sodelovanju z namenom izboljšanja varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji. Ugotovila je, da iz zadeve izhajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, zato je primer predala specializiranemu državnemu tožilstvu.
Notranja revizija v policiji naj bi pokazala na nepravilnosti pri sklepanju posameznih pogodb uprave avtocestne policije, med njimi predvsem tistih z Darsom, je pred dnevi poročal časopis Dnevnik. Revizijo je policija že predala protikorupcijski komisiji, ki je ocenila, da so podani sumi kaznivih dejanj. Problematični naj bi bili nekatera pavšalna nakazila, za katera naj ne bi bilo povsem jasno, za kaj so namenjena, ter donatorske pogodbe, ki po svoji vsebini niso bile donacije, je pisala STA.
Na ministrstvu za notranje zadeve so pretekli konec tedna sporočili, da so zaradi spornosti omenjenega posla obvestili vse pristojne institucije, med drugim Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki je pripravila in predala prijavo specializiranemu državnemu tožilstvu.
“Iz očitkov v prijavi je izhajalo, da je bilo v postopku redne revizije zaznano, da bi pri Sporazumu o medsebojnem sodelovanju, ki je bil sklenjen 23. decembra 2020 med ministrstvom za notranje zadeve, ministrstvom za infrastrukturo, policijo in Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), lahko šlo za zaznavo nasprotja interesov oziroma elementov korupcije,” so v sporočilu za javnost zapisali pri KPK. Ob tem so poudarili, da so v okviru postopka preučili prej omenjeni sporazum in preostalo relevantno dokumentacijo.
Komisija je ugotovila, da navedbe iz prijave ne dajejo podlage za utemeljen sum kršitve iz pristojnosti komisije na področju nasprotja interesov, zato je postopek ustavila. “Ker pa je bilo ugotovljeno, da iz zadeve obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, je komisija prijavo odstopila v pristojno reševanje specializiranemu državnemu tožilstvu,” so še zapisali.
Po poročanju časnika Delo pa naj bi pristojne institucije v zvezi s projektom ustanovitve avtocestne policije že napisale prve kazenske ovadbe. Te naj bi doletele nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa, nekdanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in direktorja uprave avtocestne policije Andreja Juriča, ki so bili poleg uprave Darsa podpisniki spornega sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri ustanovitvi avtocestne policije, poroča Delo.
Ukinjene tri enote avtocestne policije. Ministrstvo: policijski nadzor na avtocestah ostaja enak in nemoten
Policija je s 1. avgustom začasno ukinila tri od štirih enot nedavno ustanovljene avtocestne policije. Kot je pojasnila, je to storila zaradi tesne finančne prepletenosti avtocestne policije z Darsom. Na ministrstvu za notranje zadeve so poudarili, da bo nadzor na avtocestah ostal enak in nemoten, prav tako pa podpirajo odločitev policije, da posebna delovna skupina pripravi rešitve za čim boljšo organiziranost dela na tem področju.
Postaje prometnih policij so se že pred ustanovitvijo avtocestne policije spoprijemale s kadrovsko stisko, zato niso mogle izvajati takšnega nadzora, kot bi si ga na policiji želeli. “Enote so bile v povprečju 60 odstotkov zasedene, nekatere tudi manj. Z ustanovitvijo avtocestne policije se je kadrovski primanjkljaj samo še povečal, saj so bili v večjem odstotku v avtocestno policijo razporejeni prav policisti postaj prometnih policij,” so pred dnevi pojasnili na policiji.
Cestno omrežje v Sloveniji obsega 39.226 kilometrov. Z urejanjem in nadzorom prometa na cestah bi se po sistemizaciji moralo ukvarjati 662 prometnih policistov, torej osem enot. Trenutno dela na tem področju komaj polovica teh – 344 policistov. Za 692 kilometrov avtocest s priključki pa bi po predvideni sistemizaciji moralo skrbeti 196 policistov, torej pet enot. Za ostalih 38.534 kilometrov državnega in občinskega cestnega omrežja je tako po sistematizaciji na voljo le 422 policistov, piše na spletni strani notranjega ministrstva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje