Menu Item
Letošnji september je po besedah klimatologa z Arsa že 16. mesec zapored, ki je bil nadpovprečno topel. Hkrati je bil iztekajoči se mesec tudi nadpovprečno namočen in podpovprečno osončen, kažejo preliminarni in še nedokončni podatki.
Delni podatki, ki torej še ne zajemajo podatkov današnjega dne in tudi še niso dokončno preverjeni, pri izmerjenih temperaturah kažejo odklon okoli 1,2 stopinje Celzija glede na 30-letno povprečje obdobja 1991-2020. “To pomeni, da je bil september nekje med 14 ali 15 najtoplejšimi od leta 1950, odkar imamo bolj zanesljive podatke,” je povedal klimatolog z agencije za okolje (Arso) Renato Bertalanič.
V omenjenem obdobju je bil veliko toplejši od letošnjega denimo september leta 2011, ki je bil v povprečju za skoraj dve stopinji toplejši od letošnjega, pa tudi lanski je bil precej toplejši od letošnjega. Medtem je bil najhladnejši september v omenjenem obdobju september leta 1972, ki je imel odklon od povprečja skoraj štiri stopinje v negativno smer, kar hkrati pomeni, da je bil v povprečju kar pet stopinj hladnejši od letošnjega.
K tako visoki povprečni temperaturi letošnjega septembra so prispevale med drugim toplejše noči in jutra, je pojasnil Bertalanič.
Na spodnjem grafu Arsa je viden (zelena črta) temperaturni potek zadnjih 30 dni v Ljubljani – primerjava dnevne povprečne temperature je sicer z obdobjem 1981-2010, zato je odstopanje navzgor še nekoliko večje (1,5 stopinje Celzija).
Zgodovinsko gledano se septembri ogrevajo, takšen trend je viden od približno sredine 90. let prejšnjega stoletja. V tem tisočletju smo, gledano povprečne temperature, imeli 10 podpovprečnih septembrov in 14 nadpovprečnih.
Hkrati je letošnji september že 16. mesec zapored, ki je nadpovprečno topel, kar pomeni, da so torej od lanskega junija vsi meseci nadpovprečno topli, je izpostavil klimatolog. Med njimi so bili nekateri meseci tudi rekordno topli, denimo letošnja avgust in julij.
Tudi količina padavin je bila septembra letos nadpovprečna. V povprečju je padlo 70 odstotkov več padavin, kot je povprečje v omenjenem primerjalnem obdobju. “To pomeni, da spada letošnji september med pet najbolj namočenih od leta 1950,” je poudaril klimatolog. V preteklosti so torej bili tudi še bolj namočeni septembri, dvakratnik povprečne vrednosti sta denimo dosegla septembra v letih 2017 in 2010, le četrtino povprečne vrednosti padavin pa denimo sušni september leta 1970.
V letošnjem septembru je največ padavin padlo na severozahodu države, in sicer v Alpah ter na Bovškem, razmeroma veliko padavin je padlo tudi drugod na severu države do Pohorja, pa tudi na Notranjskem in ob Obali.
Vremenoslovci že od 70. let prejšnjega stoletja opažajo trend postopnega naraščanja septembrskih padavin. “Pet najbolj namočenih septembrov je bilo po letu 2000,” je glede padavin še izpostavil Bertalanič.
Glede osončenosti v iztekajočem se septembru pa preliminarni podatki kažejo, da je bil mesec podpovprečno osončen, bo pa k skupnim in dokončnim podatkom za september nekaj dodatne osončenosti prispeval tudi današnji sončen dan, je opozoril Bertalanič.
Med vremensko izstopajoče dneve letošnjega septembra spadajo 1. september, ki je bil izjemno vroč, saj so na več postajah izmerili več kot 35 stopinj, kar je mesečni rekord, in nato dnevi med 11. in 14. septembrom, ko smo imeli močne nalive, ponekod tudi sneg.
Novo rekordno skupno količino padavin v 24 urah pa so 26. in 27. septembra namerili na Voglu, kjer je v 24 urah padlo 378 milimetrov padavin, kažejo Bertalaničevi izračuni. Prejšnji takšen rekord je iz lanskega septembra, ko je prav tako na Voglu v 24 urah padlo 365 milimetrov padavin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!