Menu Item
Zemeljski plazovi, ki so po obilnem deževju prizadeli Šentilj z okolico, so povzročili za vsaj sedem milijonov evrov škode, ocenjujejo na šentiljski občini. Tam so na seji sveta odločili, da družinam, ki so morale zaradi plazov zapustiti domove, skupno namenijo 20.000 evrov iz občinskega proračuna. Na šentiljskem se sicer še vedno sproža več zemeljskih plazov.
Šentiljski občinski svet je na izredni seji v torek zvečer soglašal s predlogom, da se iz občinskega proračuna nameni skupno 20.000 evrov družinam, ki so se zaradi deževja prejšnji teden morale izseliti iz svojih domov. Razmere so sicer še vedno negotove. Celotno škodo po besedah župana Štefana Žvaba ocenjujejo že na okoli sedem milijonov evrov.
Župan je za STA pojasnil, da nameravajo odobrenih 20.000 evrov iz občinskega proračuna nameniti za opremljanje novih domov za izseljene družine. “Če bo potrebno, jim bomo nekaj sredstev dali tudi v denarju,” je dejal.
Občina je obenem podala vlogo na državni ravni za odobritev intervencijskih sredstev, s katerimi bi bili občini povrnjeni stroški za dosedanja nujna posredovanja po poplavah in plazovih. Ta znesek po besedah Žvaba ocenjujejo na nekaj več kot 200.000 evrov.
Razmere v tej občini so sicer še vedno negotove. “Plazovi se še niso umirili, zemljina še vedno drsi, ostaja razmočena, zato smo še vedno zaskrbljeni in v akciji,” je povedal župan. V zadnjih dneh so našteli skupno 122 zemeljskih plazov ob cestah in objektih, od tega okoli 80 večjih, ter še okoli 300 plazov na kmetijskih zemljiščih.
V bivalnih kontejnerjih je še vedno nastanjenih pet družin, od tega se dve ali tri najverjetneje ne bodo mogle nikoli vrniti v svoje domove. “Danes smo jim pokazali dve stanovanji, ki ju bomo najeli s ciljem dolgoročne rešitve zanje. Ker te bivalne enote so bolj ali manj primerne le za spanje,” je pojasnil župan.
Severovzhod Slovenije je v torek zajelo novo neurje, ki je najbolj prizadelo Maribor z okolico. Deževalo je tudi v Šentilju in okolici, kjer pa večjih težav tokrat ni bilo.
Velika škoda tudi za sadjarje
Ekstremno vreme je prizadelo tudi sadjarje. V Goriških Brdih je letos zaradi pozebe in predvsem deževne pomladi letina češenj skromna. Podobno kot v Vipavski dolini je prvih češenj zelo malo, kasnejših sort pa bo za približno polovico manj kot običajno.
“Izpad zgodnjih sort je približno 50-odstoten. Prve sorte so popokane zaradi dežja, veliko škodo je povzročila tudi burja, češnje so zaradi nje obtolčene,” je povedal predsednik Združenja sadjarjev Brda Radovan Jelina.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!