Menu Item
V sodnem svetu po četrtkovem sestanku z ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan vztrajajo pri uresničitvi odločbe ustavnega sodišča glede odprave neustavnosti pri sodniških plačah. Pričakujejo tudi, da se bo to zgodilo v roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče, ter da bo rešitev enaka za sodnike vseh stopenj.
Za uresničitev odločbe ustavnega sodišča in za odpravo neustavnosti pri sodniških plačah se zavzema tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
Ta je članom sodnega sveta v četrtek pojasnila, “da je v pripravi začasna ureditev, ki bo v z odločbo ustavnega sodišča določenem roku uredila protiustavno stanje do sprejema sistemske rešitve oziroma celovite reforme glede plač v javnem sektorju,” so sporočili iz sodnega sveta.
Kot so zapisali, je predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat na četrtkovem srečanju izrazil pričakovanje, da bo odločba ustavnega sodišča uresničena v roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče, to je do 3. januarja prihodnje leto, in tudi, da bo uresničena v primerni višini, tako da bo zagotovljen ustrezen odstotek zvišanja plač za sodnike vseh stopenj.
Če odločba ustavnega sodišča ne bo uresničena v roku, pa na sodnem svetu načrtujejo vložitev zahteve za določitev načina izvršitve ustavne odločbe, je danes za STA pojasnil Horvat. “Na podlagi tega bo ustavno sodišče lahko določilo, kakšen bo nivo potrebnega zvišanja plač sodnikov, da bi se te izenačile s plačami drugih funkcionarjev,” je dodal.
Horvat je spomnil, da se plače sodnikov niso usklajevale že deset let, ob čemer slab plačni sistem tudi demotivira najboljše kandidate, ki bi povečali ali vsaj ohranjali učinkovitost delovanja posameznih sodišč, za vstop v poklic. “Že nekaj časa težko dobimo kakovostne ali strokovno najbolj usposobljene in učinkovite kandidate,” je izpostavil.
Veliko sodnikov tudi odhaja v pokoj, postopek iskanja novih in usposobljenih kandidatov pa tudi traja nekaj časa, je dodal.
Ministrica ni predstavila konkretnih rešitev
Ministrica članom Sodnega sveta v četrtek sicer ni predstavila konkretnih rešitev, kako uresničiti ustavno odločbo, Horvat pa domneva, da bo v ta namen treba sprejeti poseben zakon, s katerim bo zakonodajalec tudi ovrednotil nesorazmerja med plačami sodnih funkcionarjev in funkcionarjev drugih vej oblasti. “Do tretjega januarja mora biti zakon sprejet v državnem zboru,” je poudaril.
V zvezi z ureditvijo plačne problematike je spomnil tudi, da so sodniki poleti z vlado sklenili dogovor o novih plačnih razmerjih v sodstvu in ta je za vlado po mnenju sodstva zavezujoč, je poudaril Horvat. O plačah sodnikov bo sicer govor tudi na izrednem občnem zboru sodniškega društva prihodnjo sredo.
Na četrtkovem sestanku so izmenjali tudi informacije in stališča o načrtovanih spremembah sodniške zakonodaje, ki pomenijo eno večjih reform v sodstvu, in ustavnih spremembah.
Glede imenovanja vrhovnih sodnikov in izvolitve sodnikov nižjih stopenj Sodni svet meni, da sedanja ureditev, po kateri sodnike vrhovnega sodišča voli državni zbor, ni ustrezna, zato podpirajo predlagano rešitev, po kateri bi vrhovne sodnike imenoval Sodni svet.
Prav tako bi imel enako vlogo pri imenovanju predsednika vrhovnega sodišča. Glede izvolitve kandidatov, ki prvič kandidirajo za vstop v sodniški mandat, pa v svetu podpirajo rešitev, da bi jih na predlog Sodnega sveta imenoval predsednik republike.
Se pa v Sodnem svetu ne strinjajo s predlogom stranke NSi o povečanju sestave Sodnega sveta, po katerem bi imel ta po novem 15 namesto 11 članov.
“Moti nas predvsem to, da v predlaganih spremembah ustave glede povečanja sestave Sodnega sveta iz vrst zunanjih članov ni najti predlagatelja. To po našem mnenju pomeni, da bi se o zunanjih članih Sodnega sveta dogovarjala izključno politika, kar bi politizacijo sodnega sveta in posledično imenovanja sodnikov samo še povečalo,” je poudaril Horvat. Prav tako bi se zmanjšala operativnost sveta, zato v njem vztrajajo pri sedanji sestavi. Zavzemajo se tudi za profesionalizacijo predsednika ali podpredsednika Sodnega sveta.
Na četrtkovem sestanku pa so se dotaknili tudi načrtovane reorganizacije mreže sodišč, ki predvideva vzpostavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč in uvedbo enovitega sodnika.
Horvat poudarja, da v Sodnem svetu niso povsem soglasni glede načrtovane reorganizacije, ob čemer ne gre za načelno nasprotovanje, ampak za bojazen nekaterih članov sveta, da bi le ta imela v začetnem obdobju negativen vpliv na potek sodnih sodnih postopkov in da bi se zaradi reorganizacije podaljšali sodni zaostanki.
“Učinkovitost sodišč je v tem trenutku ugodna,” je poudaril Horvat in spomnil, da je Evropska komisija v poročilu o vladavini prava pohvalila Slovenijo glede sistemske odprave sodnih zaostankov.
Predsednici DZ predal letno poročilo
Horvat se je srečal tudi s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki ji bo predal letno poročilo. Pričakuje, da bo Klakočar Zupančič podprla prizadevanja sodnikov za odpravo nesorazmerij pri sodniških plačah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje