Sodniki že več kot desetletje opozarjajo na plačna nesorazmerja med plačami sodnih funkcionarjev ter plačami funkcionarjev zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Kot pravijo, sodniki v povprečju prejemajo osem razredov nižje plače kot ostali funkcionarji, pretekle vlade pa njihovim zahtevam doslej niso ugodile. Premier Robert Golob se danes na izredni seji Sodnega sveta in kasneje še na izrednem občnem zboru sodniškega društva s sodniki pogovarja o odpravi plačnih nesorazmerij. Člani Sodniškega društva Slovenije pa vladi sporočajo: "Prekipelo nam je, besni smo. Dovolj imamo praznih obljub in govoričenja o vladavini prava in pravni državi, če vlada obljub ne bo podkrepila z dejanji."
Kot smo poročali, se je predsednik vlade Robert Golob v družbi ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič udeležil izredne seje Sodnega sveta, nato pa se bo še občnega zbora sodniškega društva. S sodniki se pogovarjajo predvsem o odpravi plačnih nesorazmerij, na katera sodniki opozarjajo že več kot desetletje.
Preberite še: “Pravosodnim funkcionarjem dodatek v nominalni višini 600 evrov bruto”
Po mnenju sodnikov obstaja prevelik razkorak med plačami sodnih funkcionarjev ter plačami predstavnikov zakonodajne in izvršilne veje oblasti, zato zahtevajo odpravo teh nesorazmerij. Golobova vlada jim je sicer oktobra lani predstavila časovnico sprejemanja začasnih ukrepov, po kateri bi do konca junija pripravili ukrepe za ureditev funkcionarskih plač.
“Pričakujemo, da nas bosta izvršilna in zakonodajna veja oblasti poslušali in slišali. Pričakujemo, da bodo v vladi spoznali, da so plačna nesorazmerja med funkcionarji različnih vej oblasti tako očitna in tako velika, da ne moremo več govoriti o tem, da je zagotovljeno ustavno načelo enakosti in enakovrednosti vseh vej oblasti,” je za N1 poudaril podpredsednik sodniškega društva Andrej Ekart. Dodal je, da funkcionarji zakonodajne in izvršilne oblasti v povprečju prejemajo do osem razredov višje plače kot sodni funkcionarji, kar po mnenju sodnikov pomeni, da je kršeno načelo delitve oblasti.
Kot poudarjajo v sodniškem društvu, ne gre za novo problematiko, saj ima ta že dolgo brado in se vleče že od leta 2006 naprej. Po njihovem mnenju bi morale biti sodniške plače izenačene s plačami ostalih funkcionarjev iz izvršilne in zakonodajne veje oblasti.
“Treba pa je odpraviti tudi anomalijo materialne sodniške neodvisnosti. Pomembno je, da je sodnik primerno finančno preskrbljen, s čimer se zmanjša možnost morebitnih korupcijskih tveganj. Naše plače morajo biti ustrezno usklajene z bruto in neto plačami v javnem in zasebnem sektorju. Zlasti s plačami tistih javnih uslužbencev, ki sodnikom pomagajo. Dogaja se, da imajo strokovni sodelavci večjo plačo kot sodniki,” še poudarja sodnik Ekart.
Sodniške plače od leta 2012 niso bile spremenjene, zato sodnike jezi, da se njihove plače niso usklajevale niti z rastjo življenjskih stroškov. Med letoma 2012 in 2021 je bila povprečna letna inflacija med enim in dvema odstotkoma, lanska inflacija pa je bila celo 10-odstotna, kar po mnenju sodnikov pomeni, da se je v zadnjih desetih letih inflacija povečala za skoraj 25 odstotkov, medtem ko njihove plače ostajajo nespremenjene.
Sodniki poudarjajo, da realna vrednost njihovih plač zaradi zvišanja življenjskih stroškov dejansko pada, a so pri vseh preteklih vladah doslej naleteli na prazne obljube in gluha ušesa. Krivično se jim zdi tudi, da so bili javni uslužbenci leta 2018 v času vlade Marjana Šarca deležni zvišanja plačnih razredov za dva do tri razrede, sodniške plače pa so ostale nespremenjene.
Sodniki imajo dovolj praznih obljub
Sodniki so oblikovali posvetovalno delovno skupino, v katero so vključeni predstavniki Sodnega sveta, sodniškega društva in vrhovnega sodišča. Leta 2018 so takratnemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu predstavili njihove zahteve o odpravi plačnih nesorazmerij, ključna zahteva pa je bila, da bi se sodniške plače dvignile za tri plačne razrede in bi se tako izenačile s plačami javnih uslužbencev. Prav tako so zahtevali tudi vrnitev dodatka za nezdružljivost sodniške funkcije, s čimer bi se nadomestil zaostanek v plačah s plačami funkcionarjev zakonodajne in izvršilne veje oblasti.
“Pogovori so potekali in vlada je takrat v neki meri razumela našo situacijo, ampak ni imela politične volje, da bi karkoli spremenila, čeprav so nam vladni predstavniki ves čas zagotavljali, da bodo sprejeli poseben zakon o funkcionarjih, s katerim bodo uredili naše plače. Dejali so nam, da moramo počakati zgolj na to, da se vlada najprej uskladi s sindikati in sprejme dogovor. Dogovor s sindikati je bil sklenjen leta 2018, mi pa smo ostali praznih rok. Zakona o plačah funkcionarjev še danes ni,” je poudaril podpredsednik sodniškega društva Andrej Ekart.
A sodniki niso odnehali z bojem za odpravo plačnega nesorazmerja. Decembra 2019 so med 890 sodniki zbrali 700 podpisov sodnikov pod peticijo za odpravo tega položaja, ki so jih poslali v državni zbor, a že naslednji mesec je Šarec odstopil s položaja. V času pandemije covida-19 so se ponovno dogovarjali z ministrom za javno upravo in pravosodnim ministrom, ki sta izrazila razumevanje za njihove zahteve, vendar se ponovno ni spremenilo nič.
“Nato smo sodniki začeli stopnjevati pritiske in problematiko naslovili tudi v evropskem prostoru. Dvakrat smo obvestili Evropsko komisijo, ki je v lanskem poročilu o vladavini prava na problem plačnih sorazmerij med funkcionarji vej oblasti v Sloveniji še posebej opozorila. Vložili smo tudi pobudo za oceno ustavnosti predpisov, ki urejajo plačni položaj sodnikov. Želeli smo rešiti spor s pravnimi sredstvi. Enako pobudo za oceno ustavnosti je vložil tudi sodni svet. Ustavno sodišče je lani našo pobudo zavrglo s sklicevanjem, da sodniško društvo nima pravnega interesa, še vedno pa čakamo na odločitev ustavnega sodišča glede presoje, ki jo je vložil sodni svet. Vsebinsko je namreč enaka kot naša. Čeprav je sodišče določilo, da jo bo obravnavalo absolutno prednostno, je po enem letu in treh mesecih še vedno niso uvrstili niti na dnevni red,” je za N1 razložil Ekart.
Pozivi k stavki sodnikov so vse pogostejši
Da se bo vlada začela aktivno ukvarjati s problematiko plačnih nesorazmerij med funkcionarji, je vlada premierja Roberta Goloba sodnikom obljubila že oktobra. Takrat je pogajalskima skupinama in tožilcev predstavila časovnico sprejemanja ukrepov, po kateri bi do konca junija letos na novo uredila področje funkcionarskih plač.
Kot pravijo v sodniškem društvu, je predstavljena časovnica vlade zanje sprejemljiva. A dodajajo, da ker se njihove plače pred štirimi leti niso uskladile z rastjo inflacije, bi se morala ta krivica odpraviti na način, da bi jim vlada začasno – dokler se ne sprejme nov plačni sistem – vrne dodatek za nezdružljivost sodniške funkcije v višini 50 odstotkov, kot je to bilo nekoč že v veljavi. “To je sicer zgolj začasna rešitev, dokler vlada ne sprejme reforme plačnega sistema. S tem kratkoročnim ukrepom bi se odpravile krivice, ki so bile storjene pred štirimi leti, ko so bili zaposleni v javnem sektorju deležni zvišanja plačnih razredov, mi pa ne,” je poudaril Andrej Ekart.
Sodniki od vlade pričakujejo, da bo do konca januarja pripravila izhodišča glede spremembe sodniških plač, saj bodo v nasprotnem primeru obvestili mednarodne institucije. “Vlada je za naše argumentirane pozive gluha in tišči glavo v pesek. Njihova odločitev je, kako se bodo odzvali, žogica je zdaj na njihovi strani,” poudarja Ekart.
Zelo jih moti tudi dejstvo, da se vlada ves čas pogovarja s posameznimi poklicnimi skupinami – zdravniki, medicinskim osebjem, vzgojiteljicami – s sodniki pa se ne želi uskladiti. V sodniškem društvu pričakujejo, da se bo usklajevalnih sestankov aktivno udeleževala tudi resorna ministrica Dominika Švarc Pipan.
Kot poudarjajo v sodniškem društvu, se pozivi k stavki sodnikov pojavljajo in so čedalje pogostejši. Predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je sicer za Dnevnik izjavila, da je stavka sodnikov nekaj nezaslišanega za normalno državo, a da bi morala že sama ideja o stavki marsikoga zaskrbeti.
“Dejstvo je, da se rešitev problema plač sodnikov odlaga in odlaša, zato je možnost stavke vse večja. Prekipelo nam je, besni smo. Dovolj imamo praznih obljub in govoričenja o vladavini prava in pravni državi, če vlada obljub ne bo podkrepila z dejanji,” je še dejal podpredsednik sodniškega društva Andrej Ekart.
Spodaj si lahko pogledate nekaj fotografij s seje sodnega sveta.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje