Nevarnost zastrupitve: veste, kako izbrati svežo ribo?

Da bi se izognili morebitnim nevarnostim ob nakupu pokvarjene ribe, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil nekaj nasvetov, kako svežo ribo sploh prepoznati.

Sveža riba je živo svetle barve in jasnega bleska, njena koža he napeta, luske pa se tesno prilegajo telesu. Ob prijemanju polzi iz rok.

Pozorni bodite na njene oči, ki morajo biti močno izbuljene, trde konsistence, beločnice in leče so prozorne, mrežnice pa jasno obarvane.

Škrge so pri svežih ribah vlažne, živo rdeče barve, pokrite z nekoliko steklasto sluzjo in nimajo nikakršnega vonja ali pa je ta tipičen za svežo ribo. Škržni pokrovec je čvrsto zaprt.

Mišičevje ribe je čvrsto in trdo. Če na ribo pritisnete s prstom, le ta ne sme pustiti vdolbine. Analna odprtina je stisnjena. Če je ribič ribi že očistil drobovino, je površina mišičevja na prerezu trebuha svetlo rdeča in delno pokrita s svežimi strdki krvi.

Tudi v trebušni votlini so ostanki svetlo rdeče krvi. Morebitni ostanki organov so dobro ohranjeni glede na barvo in konsistenco. Trebušna mrena je srebrno bleščeča, prozorna in pri nekaterih ribah črnkasta. Vonj trebušne votline je pri morskih ribah podoben vonju morske vode in je prijeten.

Takšne ribe raje ne kupite

Pokvarjeno ribo boste po besedah NIJZ spoznali po obarvani koži, ki ima videt kot, da bi bila umazana.

Šrge so sivkaste in se razkrajajo, oči so motne in globoko vdrte, mišičevje pa je zelo mehko, odstopa od kosti in je skoraj v celoti rožnato obarvano. Pritisk prsta pušča vdolbino, notranji organi so popolnoma razkrojeni.

Pokvarjena riba boste z lahkoto zavohali, saj ima vonj po gnilem.

Kaj pa lignji, raki in školjke?

Sveži glavonožci, kot je na primer hobotnica ali ligenj, imajo svež vonj. Koža je brez sluzi in vlažna, meso pa žilavo in trdo. Na drobovju ne smejo imeti znakov razpadanja.

Meso rakov se zelo hitro kvari. Neposredno ob ulovu je meso rakov sterilno, takoj ko pa na raka vplivajo neprimerne razmere (pomanjkanje kisika, transport, bolezen), njihova odpornost hitro slabi in mikroorganizmi prodirajo v njihovo notranjost. To se lahko zgodi, ko so raki še živi.

"Zato najdemo v mišičevju mrtvih, pa tudi oslabljenih rakov psihrofilne mikroorganizme, med katerimi prevladujejo predvsem fluorescentne bakterije, najdemo pa tudi mikrokoke, vrste Bacillus, Proteus in Escherichia Coli," pojasnjujejo na NIJZ.

Raki, ki niso več sveži, so slabo gibljivi, ob dotiku se ne branijo in počasi poginejo. Po poginu se mikroorganizmi, ki so že prodrli v mišičevje, hitro razmnožujejo in povzročijo spremembe, ki se najprej kažejo v vonju po ribah. Meso ni steklasto bleščeče, temveč motno in mehko – ko ga ločimo od oklepa, razpada.

Tudi drugi mehki deli raka postanejo mazavi, smrdijo in spremenijo barvo - barva zbledi.

Še posebej pozorni bodite tudi pri nakupu školjk, saj lahko povzročijo zelo nevarne zastrupitve in okužbe.

Biti morajo sveže, nestrupene in neonesnažene s patogenimi bakterijami in virusi.

"Po kakovosti je najboljše meso školjk v zimskem času in v zgodnji pomladi, tedaj tvorijo glikogen v takšnih količinah, da postanejo debele in mastne, svetlo obarvane, delikatesnega vonja in sladkega okusa. Poleti in jeseni postanejo izsušene, žilave in temno obarvanem," svetujejo na NIJZ.

Meso bolnih školjk je praviloma izsušeno pa tudi sluzavo; takšne školjke so neokusne in niso primerne za prehrano.