Direktorica WWF Adria Nataša Kalauz je ob dnevu Zemlje opozorila na posledice podnebnih sprememb. Med drugim je v pogovoru za N1 Zagreb nizala tudi posledice, ki jih čutijo morski ekosistemi in med drugim dejala: "Imamo še kakšnih 20 let časa za uživanje rib iz Jadranskega morja, za naše otroke pa jih več ne bo. Vsaj ne teh vrst rib, ki jih poznamo danes."
Direktorica WWF (World Wildlife Found) Adria Nataša Kalauz je ob dnevu Zemlje opozorila na problem podnebnih sprememb in njihovega vpliva tako na javno zdravje kot na gospodarstvo.
“Dokler ne bomo razumeli, da bodo podnebne spremembe konkretno spremenilo naša življenja, ne vem, kako pripravljeni bomo kaj spremeniti tudi pri sebi,” je povedala v pogovoru za N1 Zagreb. In naštela vrsto posledic, ki jih že čutimo, ter opozorila, da bo le še slabše, če ne bomo ukrepali takoj.
“Poleg naravnih nesreč in ekstremnih vremenskih razmer se zaradi podnebnih sprememb že stopnjuje tudi pritisk na javni zdravstveni sistem. Sezone alergij so se izjemno podaljšale, vedno več ljudi ima zaradi tega težave. Zaradi posledic podnebnih sprememb je samo v Evropi lani umrlo 15 tisoč ljudi, tudi zaradi težav z visokim krvnim tlakom, kajti ni dvoma, da je to povezano tudi z vse višjimi temperaturami v okolju,” je dejala.
Nadaljevala je s posledicami, ki jih čuti morski ekosistem.
“Vse več je v morju invazivnih živalskih vrst, tudi tam, kjer jih do zdaj še nikoli ni bilo. In ogrožajo avtohtone vrste,” je povedala in dodala, da izsledki nekaterih raziskav kažejo, da leta 2050 v Jadranskem morju rib sploh ne bo več.
“Torej, imamo le še kakšnih še 20 let časa, da uživamo jadranske ribe, za naše otroke pa jih več ne bo. Vsaj ne teh vrst rib, ki jih poznamo danes,” je opozorila direktorica WWF Adria in opozorila še, da je tudi ribolov povsem ušel izpod nadzora.
Storiti moramo vse, kar je v naši moči, pa ob dnevu Zemlje poudarjajo tudi na slovenskem inštitutu za javni zdravje. Ob tem pa poudarili tudi pomen dojenja, ki ima v primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki zaradi posledic živinoreje na okolje številne prednosti tudi z vidika varovanja okolja. “Dojenje je okoljsko zavedno delovanje,” so zapisali.
Slovenija je porabila vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu, že v prvih štirih mesecih. Ekološki dolg se kopiči, obresti se povečujejo, ukrepi pa zamujajo, pa opozarjajo nevladne organizacije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje