Menu Item
Čeprav je neuradni rok za obravnavo na vladi že potekel, predlog zakona o dolgotrajni oskrbi še vedno ni dokončan. Po naših informacijah se zatika tako pri usklajevanju rešitev s sindikati in delodajalci kot zaradi nestrinjanja znotraj vlade. Eno od najbolj perečih vprašanj je financiranje, zato je vlada očitno pripravljena poseči po neobičajnih rešitvah. Zadnji predlog namreč predvideva, da bi bil lahko nov obvezni socialni prispevek vsako leto drugačen, njegova višina pa bi se določala kar z zakonom o izvrševanju proračuna.
Znova se potrjuje, kako zelo trd oreh je zagotovitev denarja za ureditev problematičnega področja dolgotrajne oskrbe. Usklajevanje znotraj vlade je tako po naših neuradnih informacijah pripeljalo do predloga rešitve, ki bi lahko pomenila, da bi država zavarovancem in podjetjem za dolgotrajno oskrbo trgala prispevek, ki bi bil vsako leto drugačen.
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac iz Levice, v zadnjih tednih zaključuje z oblikovanjem zakonskega predloga, ki naj bi končno prinesel sistemsko rešitev skrbi za tiste, ki ne morejo zase skrbeti sami. Po napovedih ministra za delo in koordinatorja Levice Luke Mesca bi morala vlada predlog obravnavati že pred dvema tednoma, a se to še ni zgodilo. Po naših neuradnih informacijah ga tudi na jutrišnji seji ne bo, saj se ministrstvo za solidarno prihodnost še ni uspelo uskladiti ne s socialnimi partnerji ne z ministrstvom za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič.
Prilagodljiv obvezni prispevek in proračunska varovalka
Maljevac in Boštjančič v zadnjih tednih skupaj iščeta rešitev za to, kako zagotoviti potreben denar za dolgotrajno oskrbo. Sistem, ki ga želi postaviti Maljevac, naj bi bil v celoti uveljavljen leta 2026 in takrat naj bi potrebovali dodatnih 770 milijonov evrov iz javnih sredstev. Nato bi stroški še naraščali, je sklepati iz napovedi o staranju prebivalstva.
Doslej je vladna stran socialnim partnerjem poslal tri različne predloge za financiranje. Vsem je skupno, da bi denar vsaj do leta 2030 dobili iz dveh virov: iz novega obveznega socialnega prispevka in iz proračuna. Tisto, kar se v predlogih spreminja, sta višina prispevka in proračunskega financiranja.
Po zadnjem predlogu, ki smo ga pridobili neuradno, bi prispevek načeloma zavarovanci, delodajalci in drugi plačevali v višini enega odstotka bruto prihodkov. Samostojni podjetniki, kmetje in še nekateri, za katere prispevka ne plačuje delodajalec, bi prispevali dva odstotka.
Ker naj to ne bi bilo dovolj za plačevanje vseh storitev dolgotrajne oskrbe, bi primanjkljaje pokril proračun. Ta proračunska varovalka pa ne more presegati 190 milijonov evrov leto, piše v zadnjem vladnem predlogu. Pri tem je po naših informacijah vztrajalo finančno ministrstvo.
A očitno na vladi pričakujejo, da bi lahko primanjkljaji presegli 190 milijonov evrov, kar jih je pripeljalo do neobičajne rešitve. Ker je finančno ministrstvo neprilagodljivo pri višini proračunske varovalke, je vlada v zadnji predlog po naših informacijah vnesla možnost prilagodljive višine obveznega prispevka.
Zgoraj omenjeni odstotek oziroma dva bi tako bila samo spodnja meja, državni zbor pa bi lahko stopnjo za posamezno leto zvišal kar z zakonom o izvrševanju proračuna. Pri tem bi moral upoštevati pričakovane stroške dolgotrajne oskrbe in makroekonomska izhodišča, ki bi lahko na primer kazala na večjo brezposelnost.
Delodajalci ostro proti
S takšno rešitvijo pa niso zadovoljni socialni partnerji. Delodajalske organizacije odločno nasprotujejo kakršnikoli dodatni obremenitvi stroškov dela in namesto tega predlagajo druge vire. V sindikatih pa se po naših informacijah čudijo ideji o prilagodljivi stopnji prispevka. Nekateri sindikalisti neuradno zatrjujejo, da delojemalska stran na to ne bo nikoli pristala.
Obenem pa z zakonom po naših informacijah še ni povsem zadovoljen niti Boštjančič. Če so morda za financiranje našli rešitev, s katero se v vladi strinjajo, pa ima finančno ministrstvo pomisleke glede tega, kaj se bo plačevalo. Pred približno dvema tednoma so na primer javno poudarili, da so rešitve glede košarice pravic, morebitnih upravičencev in časovnice izvajanja še vedno samo predlog ministrstva za prihodnost.
GZS: Predlog ne izpolnjuje minimalnih standardov
Ko je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pred mesecem dni prvič objavil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, so se najprej oglasile organizacije, ki se jih bodo vsebinske spremembe na tem področju najbolj neposredno dotikale. Slišati je bilo ostre kritike predstavnikov starejših, centrov za socialno delo, socialnih institucij ter zavoda za zdravstveno zavarovanje. Opozorili so, da je predviden pomanjkljivo urejen sistem, hkrati pa so protestirali proti procesu sprejemanja zakona.
Tem kritikam se je zdaj pridružila tudi gospodarska zbornica (GZS). “Postopek obravnave predloga ureditve dolgotrajne oskrbe je milo rečeno neobičajen,” pravi izvršni direktor zbornice Mitja Gorenšček, “do danes nismo prejeli celotnega dokumenta, temveč zgolj izhodišča. Poleg tega smo tudi v tem primeru priča nezadovoljivemu socialnemu dialogu, na kar smo delodajalske organizacije že večkrat opozorile: nespoštovanje osnovnih pravil ESS, ad hoc in prepozno sklicane seje pogajalskih skupin, zamujanje gradiv, pa tudi zapisnikov. Predlog ureditve dolgotrajne oskrbe v tem trenutku ne izpolnjuje niti minimalnih standardov, da bi bil uvrščen na sejo ESS, kaj šele v zakonodajno proceduro.”
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje