Ministrstvo za solidarno prihodnost hiti s spremembo zakona o dolgotrajni oskrbi. V petek ga je poslalo v javno razpravo, na pripombe pa bo čakalo samo teden dni. Predstavniki več organizaciji menijo, da je neznank preveč in da je treba podaljšati rok za razpravo o zakonu, ki uvaja sistemsko tešitev za tako pomembno področje.
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac iz Levice, je v petek na spletnem portalu eUprava objavilo nov zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta naj bi prinesel prvo sistemsko ureditev tega zelo pomembnega področja, zato je nenavadno, da bo ministrstvo komentarje sprejemalo samo teden dni.
Danes je enajst organizacij pozvalo ministrstvo, naj javno razpravo podaljša. “Gre za obsežen sistemski zakon, ki naj bi v 154 členih celovito uredil področje dolgotrajne oskrbe,” so opozorili in dodali, da ministrstvo predlogu še ni priložilo spremljajočih pravilnikov, kar je po njihovem neresno.
“Ta zakon prinaša prvo sistemsko ureditev tega pomembnega področja, zato je treba postaviti trdne temelje,” pravi Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti centrov za socialno delo.
Ena od organizacij, ki so ministrstvo pozvale k podaljšanju roka, je društvo Srebrna nit, ki zastopa starostnike. “Treba bo pojasniti, zakaj je rok tako kratek,” pravi namestnica predsednice Srebrne niti Marina Tavčar Krajnc.
Predloga sogovornici še nista želeli komentirati, saj ga v obeh organizacijah še preučujejo. Podobno so nam odgovorili z zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Organizacije so opozorile tudi, da je objavljen predlog drugačen od gradiva, ki jim ga je ministrstvo posredovalo po elektronski pošti.
“Najprej moramo razčistiti, katero besedilo upoštevati, saj so nam prejšnji teden z ministrstva poslali nekaj drugega,” pa je dodala Marina Tavčar Krajnc.
Iz odziva ministrstva za solidarno prihodnost je sklepati, da pozivu za podaljšanje ne bodo ugodili. Sporočili so namreč, da so z deležniki v naslednjih dneh dogovorjeni za sestanke, na katerih bodo vsebinsko uskladili stališča.
Ob tem pa so opozorili, da jih vse pesti skrb “politične narave”. “Novi zakon mora namreč stopiti v veljavo s 1. januarjem 2024, zakonodajni postopek terja svoj čas, v oblikovanju časovnice sprejemanja zakona pa smo morali upoštevati tudi morebitne druge postopkovne oteževalne okoliščine,” so pojasnili na ministrstvu.
Več organizacije je bilo že pred časom kritičnih do dosedanjega postopka oblikovanja zakona. Danes pa so v pozivu opozorili, da je bilo “kljub zagotovilom pristojnih, da bodo strokovno in zainteresirano javnost vključevali v vse stopnje oblikovanja zakonskega predloga, to vključevanje doslej izredno pomanjkljivo”.
Kdaj nov obvezni prispevek?
Maljevac je pred desetimi dnevi napovedal, da bodo poslanke in poslanci predlog zakona obravnavali že prihodnji mesec. Takrat je dejal, da je treba rešiti samo še vprašanje financiranja.
Objavljeni predlog vsebuje nekaj določb glede financiranja, a na ministrstvu želijo ta del predloga še bistveno spremeniti.
Zapisana rešitev namreč v resnici ni rešitev, ampak napoved, da bo financiranje v prihodnosti rešeno s posebnim zakonom, ki bo uvedel nov obvezni prispevek. Do takrat bo potrebna sredstva zagotavljal državni proračun. Tako je financiranje opredeljeno tudi v veljavnem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je konec leta 2021 sprejela prejšnja koalicija.
Maljevac pa se želi še ta teden z ministrstvom za finance dokončno dogovoriti o natančnem načinu financiranja. Na mizi naj bi sicer še vedno bile vse možne rešitve: nov prispevek, povečanje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, financiranje iz namenskega davka, na primer davka na nepremičnine, ali financiranje iz proračuna nasploh. Pogovarjali naj bi se tudi o različnih kombinacijah več virov.
V obrazložitvi predloga je ministrstvo za solidarno prihodnost zapisalo, da bo sistem dolgotrajne oskrbe leta 2026, ko bo v celoti uveljavljen, stal malo manj kot 1,3 milijarde evrov. Od tega naj bi javni viri zagotovili 1,048 milijarde evrov, preostalo pa naj bi prišlo iz zasebnih virov.
Bo dovolj kadra?
Sedanja vlada je ohranila večino vsebinskih rešitev, sprejetih v prejšnjem mandatu. Od teh naj bi bistveno odstopala predvsem v dveh delih. Enotne vstopne točke naj bi bile na centrih za socialno delo in ne na zavodu za zdravstveno zavarovanje. Poleg tega je drugačna časovnica vpeljave sistemske ureditve. Do obeh novosti so nekateri zelo kritični.
Nov sistem bo centrom za socialno delo prinesel velike dodatne obremenitve, a ministrstvo obljublja, da jim bo zagotovilo ustrezne nove zaposlitve in dovolj denarja.
“Rada bi vedela, kako bo vlada to zagotovila,” pravi Tatjana Milavec, “morali bi narediti načrt obvladovanja tveganj, da bi se pripravili na možnost, da potrebnega kadra ne bo.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje