Po neuradnih informacijah ministrstvo za solidarno prihodnost predlaga, da bi potreben dodaten denar za dolgotrajno oskrbo nekaj let prihajal iz proračuna, leta 2026 pa bi začeli plačevati nov socialni prispevek ter novo dajatev iz neto dohodkov. V prihodnosti bodo morda potrebna doplačila, še dodaja ministrstvo. Predstavniki delodajalcev trdijo, da v dodatne neposredne obremenitve stroškov dela ne morejo privoliti. V drugih organizacijah pa so zelo kritični do vsebinskih rešitev, ki se tičejo oskrbe tistih, ki potrebujejo pomoč.
Skrb za tiste, ki zase ne morejo skrbeti sami, je eno najbolj pomanjkljivo urejenih področij v Sloveniji. Po več kot dveh desetletjih čakanja pa naj bi se urejen sistem dolgotrajne oskrbe vendarle začel postopoma uveljavljati z začetkom prihodnjega leta. Poleg rešitev, kako organizirati izvajanje storitev, mnogi nestrpno pričakujejo tudi odgovor na vprašanje, kako bomo to plačali.
Ko je prejšnja koalicija konec leta 2021 sprejela prvi zakon o dolgotrajni oskrbi, je vprašanje financiranja pustila nerešeno. V zakonu je zapisala samo, da se bo to uredilo v posebnem zakonu, ki bo sprejet do konca leta 2025 in bo prinesel nov socialni prispevek. Tako je ravnala, ker se je prejšnji poskus ureditve dolgotrajne oskrbe ustavil prav pri tem vprašanju.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela prejšnja koalicija, ni nikoli zares zaživel, saj je sedanja koalicija za eno leto zamaknila začetek izvajanja sprememb. Ves čas pa so v vladi Roberta Goloba zagotavljali, da bodo v letu, ki so ga pridobili z zamikom, zakon bistveno spremenili oziroma popravili. Kritični so bili tudi zato, ker je prejšnja koalicija financiranje pustila nedorečeno.
Vsak po en odstotek
Pred približno desetimi dnevi je ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, v javno obravnavo poslalo predlog sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, a se je problemu financiranja izognilo. O tem so se prejšnji teden še dogovarjali z ministrstvom za finance in konec tedna so socialnim partnerjem poslali prva izhodišča.
V dokumentu, ki smo ga pridobili neuradno, je ministrstvo zapisalo, da bo novi sistem dolgotrajne oskrbe polno uveljavljen leta 2026. Takrat bodo uveljavljene vse pravice iz zakona in takrat bo treba zagotoviti 770 milijonov evrov javnega denarja.
Ministrstvo bi jih zagotovilo iz državnega proračuna, ki bi prispeval 190 milijonov evrov, iz socialnih prispevkov in iz nove dajatve na neto dohodke. Novi prispevek bi po tem predlogu pomenil, da bi po en odstotek plačali delavci, delodajalci in upokojenci. Predlog ni natančneje obrazložen, zato tudi ni znanega še nič o “novi dajatvi na neto dohodke”, ki jo omenja.
Je pa ministrstvo poudarilo, da pušča odprto možnost za morebitne uvedbe doplačila zavarovanih oseb, če po letu 2030 obstoječi viri iz proračuna in prispevkov ne bi zadoščali.
Do leta 2026 bodo letni stroški javnega financiranja dolgotrajne oskrbe nižji, piše ministrstvo. Sistem naj bi se namreč uveljavljal postopoma, zato bodo prihodnje leto potrebni 203 milijoni evrov, leta 2025 pa 574 milijonov evrov.
Delodajalci ne pristajajo na prispevek
“V situaciji, ko ima Slovenija s prispevki enega najbolj obremenjenih stroškov dela, ne moremo privoliti v dodatne neposredne obremenitve iz tega naslova,” komentirajo v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS). Enako stališče imata tudi gospodarska i obrtna zbornica.
Namesto obremenitve prihodkov iz dela v združenju delodajalcev predlagajo, da bi se več denarja zagotovilo iz državnega proračuna, na primer z alternativnimi davčnimi viri, ali da bi se doplačila uvedla pred letom 2030, morda tako, da bi se za doplačila posamezniki zasebno zavarovali. Možna bi bila tudi kombinacija obeh virov, torej proračunskega financiranja in zasebnega zavarovanja, dodajajo v združenju.
V združenju in gospodarski zbornici so opozorili tudi, da koalicijska pogodba napoveduje drugačno financiranje dolgotrajne oskrbe kot sedanja izhodišča ministrstva. Koalicija se je namreč zavezala, da bo do maja 2023 opredelila vzdržno finančno konstrukcijo, ki bo temeljila na progresivni obdavčitvi premoženja in drugih proračunskih virih.
Pogajalska skupina socialnih partnerjev naj bi se sicer o predlogu pogovarjala danes.
Ostre kritike predloga zakona: “Spet uvajamo kontrolo”
Številne organizacije, ki bodo del sistema dolgotrajne oskrbe, pa so pripravile komentarje drugih rešitev iz predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Pripombe so namreč morale poslati do prejšnjega petka, saj je dalo ministrstvo za javno razpravo na voljo samo teden dni. 11 organizacij je ministrstvo neuspešno pozvalo k podaljšanju roka.
Kritike različnih organizacij so zelo ostre. “Večina pripomb, ki smo jih od sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi že posredovali na resorna ministrstva, ni bila upoštevana,” pravijo na primer na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki bi imel po zakonu prejšnje vlade glavno vlogo v sistemu in je lani odločno pozival k zamiku uveljavitve.
Očitno so na ZZZS razočarani tudi nad sedanjim predlogom. “Menimo, da predlog zakona še vedno ne odpravlja bistvenih pomanjkljivosti zakona oziroma jih ponekod celo poglablja, kar ustvarja visoko raven nejasnosti, s tem pa tudi nepredvidljivosti za izvajalce predpisa in upravičence veljavnih pravic,” so med drugim pisali v mnenju, ki so ga poslali ministrstvu za solidarno prihodnost.
Po zakonu prejšnje vlade bi bil ZZZS nosilec zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in hkrati bi pri njem delovale tako imenovane vstopne točke, kjer bi ocenjevali, kakšne storitve potrebuje posameznik.
Maljevčevo ministrstvo trdi, da bi bil ZZZS v konfliktu interesov, zato bi vstopne točke vzpostavilo na centrih za socialno delo (CSD).
Vendar centri to vlogo zavračajo, saj bi bili sami kot izvajalci oskrbe na domu v še večjem konfliktu interesov. Predvsem pa je vloga ocenjevalca v nasprotju z doktrino socialnega dela, so ministrstvu sporočili iz skupnosti CSD. “Center je lahko v vlogi svetovalca, nikakor ocenjevalca in odločevalca,” pojasnjujejo.
V skupnosti imajo do predloga zakona podobno stališče kot ZZZS. Menijo namreč, da ne odpravlja pomanjkljivosti in “ne uvaja rešitev z realnim časovnim okvirjem, ki bo omogočal postopno in zanesljivo vpeljavo sistemske ureditve”. V kritičnem mnenju so med drugim zapisali tudi, da predlog, “ne izhaja iz potreb upravičenca do dolgotrajne oskrbe, temveč je naravnan v skrbi za porabo sredstev”. “Zopet uvajamo kontrolo in nadzor,” so dodali.
“Upravičenci bodo razočarani”
Poleg tega skupnost CSD in nekateri drugi opozarjajo, da v centrih za nove naloge morda ne bo dovolj zaposlenih.
“Obstaja visoko tveganje, da naloge ne bomo mogli opraviti v skladu s standardi in pravili stroke, temelji sistema dolgotrajne oskrbe bodo na trhlih temeljih, pričakovanja javnosti bodo visoka, z ocenjevanjem in odločanjem bomo posegali v pravice upravičencev, soočali se bodo z razočaranjem, kritike bodo letele ne le na centre, temveč tudi na pristojna ministrstva,” napovedujejo v skupnosti CSD. Poudarili so tudi, da v pripravo zakona niso bili vključeni.
Več pripomb so sporočili tudi iz skupnosti socialnih zavodov, ki zastopa domove za starejše in druge institucije. Med drugim so omenili, da je vstopne točke na centre za socialno delo prenesla tudi Srbija. Tam je to pomenilo podaljšanje rokov za izdajo odločitev za šest mesecev, pravijo v skupnosti socialnih zavodov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje