Nova stanovanja v centru Ljubljane: kupujejo jih brez hipotekarnih kreditov

author
N1
24. dec 2023. 09:27
Šumi
Gradnja Šumija. (Foto: Aljaž Uršej/N1) | Gradnja Šumija. (Foto: Aljaž Uršej/N1)

Skoraj petina ljubljanskih tržnih stanovanj, zgrajenih po letu 2015, je naložbenih, lastniki novih stanovanj v središču mesta pa prebivajo le v vsakem petem. Tri četrtine stanovanj v mestnem središču je kupljenih brez hipotekarnega posojila, je poročal Oštro.

V središču Ljubljane lastniki uradno prebivajo v petini prodanih novozgrajenih tržnih stanovanj,  je pokazala nedavna preiskava centra za preiskovalno novinarstvo Oštro. Nekaj manj kot polovica je naložbenih.
Podatki temeljijo na večmesečni preiskavi, v kateri so analizirali podatke o lastništvu stanovanj v novogradnjah na treh najdražjih območjih – v Ljubljani, na Obali in v alpskem turističnem območju. Osredotočili so se na stanovanja v stavbah, zgrajenih od leta 2015, ko so se cene začele zviševati. Preverjali so, koliko je namenjenih bivanju lastnikov, koliko pa počitniški rabi ali naložbi, denimo za oddajanje na najemnem ali turističnem trgu.

1687780609-20230626-DSC_1184-1024x683.jpg
Schellenburg (Foto: Aljaž Uršej/N1) | Schellenburg (Foto: Aljaž Uršej/N1)



V vsej Ljubljani imajo lastniki prebivališče v polovici stanovanj v tržnih novogradnjah. Koliko je praznih, ni povsem jasno. Slaba petina nakupov je bila naložbenih, približno tretjini pa niso mogli določiti namena nakupa, saj lastniki v njih niso prijavljeni, po uradnih podatkih pa jih tudi ne oddajajo v najem. Morda v njih živijo, a so prijavljeni drugje, morda tam bivajo njihovi otroci ali sorodniki, morda pa so prazna.
Tri četrtine stanovanj v središču prestolnice je kupljenih brez hipotekarnega posojila, je še pokazala Oštrova preiskava. To kaže, da si stanovanje tam res lahko privoščijo le najbogatejši, so ta podatek komentirali na Inštitutu za študije stanovanj in prostora (IŠSP). "Nekaterim se zdi samoumevno, da je center za bogate," meni Miloš Kosec, kustos nedavne razstave o gentrifikaciji Ljubljane v galeriji Kresija, sicer pa arhitekt in docent na fakulteti za arhitekturo. "Ampak da je center Ljubljane postal predvsem investicijska priložnost in hranilnik vrednosti za najbogatejše, je v dolgi zgodovini Ljubljane novost."

Na gentrifikacijo Ljubljane in spreminanje njenega središča  smo že večkrat opozorili tudi na N1. Preberite še članke iz naše rubrike Poglobljeno:



Vzpon ograjenih sosesk



Nekajteri imajo po deset stanovanj, drugi si ne morejo privoščiti niti enega



Zakaj Ljubljana ni kot Pariz, zakaj nabrežje Ljubljanice ni kot nabrežje Sene



Podkast o izginjanju javnega prostora in kaosu v njem


Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih