Novi predsednik NSi naj bi postal Vrtovec, ki ga obremenjujeta dve odmevni aferi

Nova Slovenija bo na današnjem kongresu dobila novega predsednika. Kandidata sta dva: podpredsednik stranke, poslanec in infrastrukturni minister v prejšnjem mandatu Jernej Vrtovec ter manj znani Anton Harej, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu v času tretje Janševe vlade in donedavni podžupan Nove Gorice.

Zadnjič je imela Nova Slovenija dva kandidata za predsednika stranke leta 2014, ko sta se pomerila tedanja predsednica Ljudmila Novak in takratni podpredsednik NSi Aleš Hojs, ki je danes vidni član SDS. Novak je Hojsa krepko premagala: dobila je skoraj 73-odstotno podporo.

Da bo v tokratnem dvoboju Vrtovec – Harej zmagal prvi, tako rekoč ni dvoma, zanimivo pa bo predvsem to, koliko delegatov mu podpore ne bo namenilo. Naši sogovorniki iz NSi sicer pričakujejo, da bo zbral večji delež glasov, kot ga je pred enajstimi leti proti nedvomno močnejšemu tekmecu zabeležila Ljudmila Novak.

Kdo podpira Hareja?

Hareja, ki velja za bolj konservativno linijo NSi, je v preteklih dneh javno podprl podjetnik Aleš Štrancar. Na družbenem omrežju je zapisal, da mu je najbližja Nova Slovenija iz časov, ko jo je vodil Andrej Bajuk.

"Zato za predsednika NSi podpiram Antona Hareja, s katerim si deliva iste nazore. Kot prvo poštenje, kot drugo krščanstvo, ki se dokazuje z deli, kot tretje pa slovenstvo brez kompromisov. NSi 'Škrabčevih fantkov' je daleč od vsega tega. Če zmaga Vrtovec, bo treba na pogorišču NSi pač narediti novo stranko. Kar morda sploh ni tako slaba rešitev, saj je graditi hišo na novo lažje in cenejše, kot pa popravljati staro porušeno bajto," je zapisal Štrancar.

V NSi pa ni osamljena ocena, da za zmago Hareja navija tudi prvak SDS Janez Janša. Tako nekateri naši sogovorniki prepoznavajo željo prvaka SDS, da bi bila NSi predvsem krščanska stranka, ki bi se ukvarjala s povojnimi poboji in drugimi temami iz preteklosti, s tem pa bi si SDS lažje prisvojila predznak stranke prihodnosti na desnici in NSi potisnila na obrobje.

Vrtovec za razvojno koalicijo ...

Vrtovec je kandidaturo za predsednika NSi naznanil v začetku avgusta in napovedal, da bo stranka pod njegovim vodstvom "ostala glas razuma".

"Volitve leta 2026 bodo ključne. Moja prizadevanja bodo usmerjena predvsem v to, da v Sloveniji dobimo razvojno koalicijo, ki bo usmerjena v prihodnost ter v reševanje ključnih vprašanj in izzivov, da bodo ljudje v tej državi živeli bolje in se bodo lahko bolje razvijali," je navedel.

O morebitnem sodelovanju s SDS se nekdanji minister v tretji vladi Janeza Janše ni neposredno izrekel, prav tako je ob napovedi kandidature dejal, da trenutno ne vidi razloga, da bi organi stranke razveljavili sklep, da Nova Slovenija ne gre več v vlado, ki bi jo vodil Janša. Ta sklep je stranka sprejela po volilnih in referendumskih porazih desnega političnega pola v supervolilnem letu 2022, predsednik NSi Matej Tonin, pa je krivdo za te poraze pripisal prav prvaku SDS.

Je pa Vrtovec tokrat dejal, da Nova Slovenija ni izključevalna stranka in da je pripravljena na sodelovanje pri oblikovanju razvojne koalicije, ki "bo postavila antipod aktualni vladi". Do Golobove vlade je sicer Vrtovec vedno bolj kritičen.

… Harej pa za vrnitev stranke v Bajukove čase

Njegov protikandidat Harej pa vidi predvsem možnost sodelovanja NSi s SDS in Demokrati Anžeta Logarja, koalicijo sorodnih strank pa se mu zdi smiselno oblikovati že pred volitvami, pri čemer mu je vzor nekdanja koalicija Demos.

"V Sloveniji ni zdravega političnega okolja, ker leve stranke že vnaprej izključujejo največjo desno stranko, ta pa se odziva na enak način. To pomeni, da smo krščanski demokrati, ki smo se sposobni pogovarjati s katerokoli stranko, potisnjeni v kot in dobivamo napade z leve in desne," je ob napovedi kandidature dejal Harej.

Kot ključne točke Nove Slovenije, če bi mu uspelo naslediti Tonina, je navedel več posluha za teren in demokracijo, poudarek na osamosvojitveni vojni in delo na področju demografije, zavzemanje za pravico do življenja, pravico do očeta in matere ...

Tonin si je junija premislil glede vnovične kandidature

Po prvotnem načrtu naj bi bil tokratni kongres NSi zgolj programski, v volilnega pa ga je svet stranke spremenil na junijski seji. Predlog za spremembo je dal predsednik stranke Matej Tonin, ki je sicer – kot je dejal – ob prihodu na sejo sveta še pričakoval, da se bo na jesenskem kongresu pomeril tudi sam. Ko pa je razprava pokazala, da je NSi pripravljena v vladi sodelovati z vsemi akterji, s katerimi lahko uresniči svoj program, torej tudi z Janšo, si je Tonin premislil.

"Po takšni razpravi mora vsak razumen politik potegniti določene konsekvence. Če imaš občutek, da vsi vozijo v drugo smer, potem si najverjetneje ti tisti, ki vozi v napačno smer. Zato sem se po tej razpravi odločil, da na jesenskem kongresu ne kandidiram za predsednika stranke," je poudaril. 

V preteklih mesecih je bilo mogoče slišati še nekaj razlogov, zakaj se mora Tonin posloviti od predsedniškega položaja. Eden od njih je, da je v NSi dozorelo spoznanje, da stranka pod vodstvom sedanjega predsednika preboja ni sposobna narediti. Še toliko manj, ker jo Tonin po lanskih evropskih volitvah, na katerih je bil izvoljen za evropskega poslanca, vodi iz Bruslja.

Pojavila pa so se tudi ugibanja, ali je morda k njegovi odločitvi o umiku prispevala afera Knovs. Tonin je namreč eden od štirih sedanjih in nekdanjih članov parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb iz vrst NSi, zoper katere je policija vložila kazensko ovadbo. Sumi jih, da so Knovs zlorabili za pridobitev informacij, ali policija prisluškuje njihovim strankarskim kolegom, ki so bili vpleteni v afero Dars.

Vrtovec o nedavnih aferah: "Kako predvidljivo ..."

A je med četverico ovadenih tudi kandidat za novega predsednika NSi Jernej Vrtovec, ki ga bremeni še ena afera. Pred kratkim je namreč v javnost prišlo poročilo parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodi poslanka Svobode Tamara Vonta. V njem je izpostavljeno domnevno obvodno financiranje NSi prek Inštituta Janeza Evangelista Kreka, ki so mu denar (med drugimi) nakazovala podjetja, izbrana na razpisih ministrstva za infrastrukturo pod vodstvom Jerneja Vrtovca.

Vrtovec je glede kazenske ovadbe v zadevi Knovs dejal, da ta v ničemer ne bo vplivala nanj in na stranko, saj da gre za "taktičen političen obračun, za katerega so z namenom oslabitve Nove Slovenije izrabljene institucije pravne države".

Na sume obvodnega financiranja NSi pa se je Vrtovec na družbenem omrežju odzval z zapisom, češ da je bilo nove napade mogoče pričakovati.

"Da bo ta zgodba lansirana v medije tik pred kongresom NSi, se govori že mesec dni, odkar sem napovedal kandidaturo. Pot do naslednje razvojne vlade vodi le prek NSi in to ozadja levice prav dobro vedo. Zato pričakujte afere, kazenske ovadbe, blatenje in laži proti NSi tudi v prihodnje. Ampak ne bo jim uspelo," je navedel favorit za predsednika stranke.

Ponovna politična aktivacija Ljudmile Novak in vrnitev Lojzeta Peterleta?

Okoli 350 delegatov bo na kongresu na Polzeli volilo tudi del izvršilnega odbora NSi, nadzorni odbor in strankino razsodišče. Med kandidati za člane izvršilnega odbora je tudi nekdanja predsednica stranke in bivša evropska poslanka Ljudmila Novak.

Ta se je po zaključku drugega mandata v Evropskem parlamentu upokojila, od tedaj pa v stranki ni bila aktivna. Medtem ko so bili odnosi med Novak in Toninom v zadnjem času precej ohlajeni, naj bi si jo Vrtovec zdaj želel vključiti v svojo ekipo.

"Z Jernejem Vrtovcem sva se res pogovarjala, ampak o ničemer bolj konkretnem," je pred dnevi za N1 dejala Novak in dodala: "Vem, da Vrtovca članstvo bolj podpira glede na njegovo preteklo delo. Zagotovo je bolj prepoznaven (kot Harej, op. a.). Bil je tudi del moje ekipe, ko smo stranko reševali in jo vrnili v parlament."

Ali se bo v stranko vrnil tudi eden od njenih ustanoviteljev in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle, za zdaj še ni jasno. Peterle je lani jeseni stranko zapustil zaradi različnih pogledov z vodstvom stranke, predvsem s Toninom. Očital mu je, da se preveč ukvarja s kritiziranjem in izključevanjem prvaka SDS Janeza Janše.

Ko Tonina ne bo več na čelu NSi, pa bo Peterle pripravljen razmisliti o vrnitvi v stranko. "Povabili so me nazaj. Jaz nisem nikoli zapustil prijateljev iz stranke, ampak le napačno smer. Zdaj pa je vendarle prišlo do spoznanja, da v tej smeri ne bo dobrega rezultata, zato v stranki prihaja do sprememb," je v nedavnem pogovoru za N1 dejal Peterle.