Menu Item
Poslanska skupina NSi je v parlamentarno proceduro vložila predloge sprememb zakonodaje s področja sociale in trga dela. Od štirih zakonskih predlogov bi lahko bil kmalu sprejet samo tisti, ki bi med drugim podaljšal starševski dopust očetov.
Poslanke in poslanci NSi so včeraj v parlamentarno proceduro vložili paket sprememb zakonodaje s socialnega področja. Javnosti jih bodo na novinarski konferenci prestavili naslednji teden, so nam sporočili iz stranke.
NSi je te štiri predloge sprememb zakonov vložila po skrajšanem postopku, a trije predlogi zagotovo ne bodo kmalu na klopeh poslank in poslancev. V parlamentarni proceduri so namreč že drugi predlogi sprememb zakona urejanju trga dela, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialno varstvenih prejemkih. Državni zbor bo moral najprej zaključiti obravnavo teh predlogov, preden se loti tistih, ki jih je včeraj vložila NSi.
Očetje bi pridobili 45 dni dopusta po rojstvu otroka
Tako bi lahko bil kmalu sprejet samo predlog NSi za spremembo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Poglavitna rešitev v njem je podaljšanje “obveznega” dopusta, ki ga na podlagi rojstva otroka koristi oče, iz 30 na 75 dni.
Po sedanji zakonodaji očetu pripada 30 dni očetovskega dopusta in 130 dni starševskega dopusta. Vendar lahko zdaj oče ves svoj starševski dopust prenese na mamo otroka. To se v praksi večinoma tudi zgodi. Ker tudi mami po zakonu pripada 130 dni “njenega” starševskega dopusta, ima večina mam dejansko 260 dni starševskega dopusta.
NSi pa predlaga, da bi se očetovski dopust skrajšal na 15 dni, starševski dopust vsakega od staršev pa bi se podaljšal na 160 dni. Hkrati bi določili, da lahko oče na mamo prenese samo 100 dni starševskega dopusta. Očetje bi tako izgubili 15 od 30 dni očetovskega dopusta, vendar bi na novo pridobili 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Za teh skupno 75 dni bi očetje dobivali nadomestilo plače, tako kot ga zdaj dobijo za sedanjih 30 dni očetovskega dopusta.
Če bi oče na mamo otroka prenesel 100 dni, kot bi omogočal predlog NSi, bi imela mama skupno 260 dni starševskega dopusta, tako kot je zdaj. Hkrati imajo mame 105 dni materinskega dopusta, v katerega predlog NSi ne posega. Tako imajo mame zdaj (in tako bi bilo tudi po predlogu NSi) v praksi večinoma po 365 dni “porodniškega dopusta”.
Oče in mati bi torej imela skupno 320 dni starševskega dopusta. 60 dni od tega bi lahko vsak od staršev porabil do dopolnjenega otrokovega osmega leta starosti.
Zdaj, ko očetovski dopust znaša 30 dni, mora oče vsaj 15 dni očetovskega dopusta porabiti najpozneje po tem, ko se konča mamin starševski dopust. Torej v približno leto dni po otrokovem rojstvu. 15 dni pa lahko oče prenese in porabi, dokler otrok ne konča prvega razreda osnovne šole.
V NSi ocenjujejo, da bi uvedba 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete povečalo javne izdatke v prihodnjem letu za 5,25 milijona evrov, v letu 2024 pa za 7,88 milijona evrov.
Nižji otroški dodatek, če se otrok ne vpiše v srednjo šolo
Poleg tega predlog sprememb tega zakona prinaša še nekaj sprememb. Tako bi NSi na novo določil, da bi se družinam otrok, ki po zaključku osnovne šole ne nadaljujejo z izobraževanjem, znesek otroškega dodatka, ki ga prejemajo za tega otroka, znižal za 33 odstotkov. Uveljavili bi tudi avtomatizem, po katerem bi se družinam osnovnošolskega otroka, za katerega je inšpektorat pravnomočno ugotovil, da neupravičeno ne obiskuje pouka, otroški dodatek izplačeval v materialni obliki.
NSi vlaga socialno reformo namesto vlade
Vsi štirje predlogi, ki jih je včeraj vložila NSi, vsebujejo več rešitev, ki jih je lani poleti pripravilo ministrstvo za delo. Ministrstvo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj iz NSi, je sicer tako imenovano mini reformo socialne zakonodaje poslal na vlado, vendar je vlada iz neznanih razlogov ne obravnava. To je po naših informacijah razlog, da je zdaj predloge zakonskih sprememb vložila poslanska skupina NSi.
Tako je NSi posvojila predloge ministrstva za izvzem premoženja iz izračuna tako imenovanih letnih pravic in povečanje števila upravičencev do državnih štipendij ter predloge, ki naj bi s sankcijami spodbudile brezposelne v zaposlitev. V javni razpravi o predlogih ministrstva je ukrep na področju štipendij naletel na široko odobravanje, ukrepi na trgu dela pa na ostro kritiko. Mnogi so kritizirali tudi predlog ministrstva, da se premoženje ne bi več upoštevalo pri izračunu višine “letnih pravic”. Letne pravice so otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice za učence in dijake ter subvencija kosila za učence.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje