“Nova zakonodaja povečuje prepad med revnimi in premožnimi”

Slovenija 17. Jun. 202113:53 > 15:173 komentarji
Delite:
Otroci
Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Predlog sprememb socialne zakonodaje prinaša pomembne novosti na področje socialnih prejemkov in trga dela. Sindikaliste je razburil predlog, da bi morali brezposelni po šestih mesecih na zavodu za zaposlovanje sprejeti delovno mesto z dve stopnji nižjo izobrazbo od pridobljene, sicer bi izgubili denarno nadomestilo. Sogovorniki opozarjajo še, da predlagane spremembe ne naslavljajo potreb najranljivejših, ampak prepad med njimi in premožnimi še poglabljajo.

Pred nekaj dnevi se je iztekel rok, do katerega je lahko zainteresirana javnost podala pripombe na paket predlogov sprememb socialne zakonodaje. Paket sprememb, ki bi posegle v kar štiri zakone, prinaša pomembne novosti predvsem na področje socialnih prejemkov in trga dela. V novelah je sicer nekaj dobrodošlih sprememb, predvsem glede poenostavljanja birokratskih postopkov, a sogovorniki se strinjajo, da v splošnem poslabšujejo položaj najranljivejših skupin ter ustvarjajo še večji prepad med revnimi in premožnimi.

Na ministrstvu ocenjujejo finančne posledice novel zakonov na dodatnih 16,3 milijona evrov letno.

Za javno razpravo je bilo kljub obsežnosti predlaganih sprememb in teži posledic, ki bi jih lahko prinesle, na voljo samo 15 dni časa za vlaganje pripomb. Sogovorniki se strinjajo, da je takšno hitenje neobičajno in tudi nepotrebno. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, očitajo, da je povsem povozilo socialni dialog – čeprav gre za velike spremembe, ki bodo močno vplivale na socialnoekonomski položaj posameznikov in družin. In če ni dialoga, govori ulica, opozarjajo sindikati.

Na ministrstvu se branijo, da so predloge sprememb in dopolnitev pripravljali že od jeseni 2020 in da so že v času snovanja sodelovali s strokovnjaki, ki so prispevali svoje pripombe. “Menimo, da smo ključne pripombe prejeli v roku. Pregledali pa bomo tudi prejete pripombe, ki bodo prišle po roku,” so zagotovili.

Strokovna javnost ni vedela, da se novele pripravljajo

“Ministrstvo je z načinom, kako je predlog sprememb zakonodaje poslalo v javno razpravo, kršilo pravila o delovanju ekonomsko-socialnega sveta, kljub dejstvu, da je pred prekinitvijo ta ustanovil delovno skupino, ki naj bi preučila razmere na teh področjih in predlagala potrebne spremembe. Ministrstvo, ki je skrbnik socialnega dialoga, je socialni dialog lastnoročno povozilo,” opozarja izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.

Da so bile novele pripravljene v ozkem krogu in brez sodelovanja strokovne javnosti, se strinja tudi profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo dr. Vesna Leskošek. “To je nova kultura države, da hitro in pritlehno dela stvari. Prvič se je zgodilo, da se je kakšen predlog zakona pripravil na način, da nihče sploh ni vedel, da se pripravlja.”

Resolucija o normativni dejavnosti, ki jo je državni zbor sprejel leta 2009, sicer priporoča, naj javna razprava traja vsaj 30 do 60 dni.

Napotovanje na zaposlitev: “Statistično zniževanje statistik”

Med najbolj spornimi je po mnenju sogovornikov novela zakona o urejanju trga dela, saj med drugim predvideva, da bo moral brezposelni, ki je na zavodu za zaposlovanje prijavljen šest mesecev, sprejeti tudi dve stopnji nižje delovno mesto od pridobljene izobrazbe, ne glede na ustreznost dela. “Ljudje bodo pahnjeni v situacijo, ko bodo morali sprejeti kakršnokoli delo. Takšna dela so običajno najslabše plačana ali celo ne dosegajo minimalne plače.” Če bo brezposelni delo odklonil, ga bo zavod za zaposlovanje izbrisal iz evidence in ostal bo brez nadomestila za brezposelnost. “To lahko razumem kot statistično zniževanje števila brezposelnih, ki ne bo odražalo dejanskega stanja v družbi,” dodaja sogovornik.

“Zaključil sem pravno fakulteto, a bi moral po šestih mesecih brezposelnosti po novem sprejeti delo kot proizvodni delavec za tekočim trakom.”

Andrej Zorko, ZSSS

Ob tem je sindikate zmotila tudi ukinitev postopnega sankcioniranja brezposelnih, ki zavrnejo razgovor za zaposlitev. Doslej je veljalo, da lahko zavod brezposelnega ob prvi takšni kršitvi sankcionira tako, da mu za naslednja dva meseca nadomestilo zniža za 30 odstotkov, ob drugi kršitvi pa mu nadomestilo preneha izplačevati. Po novem bi zavod nadomestilo ukinil že po prvi kršitvi. Zorko opozarja, da je to v nasprotju s priporočili Organizacije za gospodarski razvoj in sodelovanje (OECD), ki se zavzema prav za postopno sankcioniranje.

zavod za zaposlovanje
Foto : Srdjan Živulović/BOBO

Javna dela: “Prvi korak k prekarizaciji”

Na področju javnih del, kjer izvajalci zdaj lahko zaposlijo delavca za eno leto in takšno zaposlitev podaljšajo za še dodatno leto, bi s spremembo zakona to obdobje podaljšali na štiri leta. Zorko opozarja, da takšen ukrep ni usklajen z zakonom o delovnih razmerjih, ki dovoljuje največ dve leti zaposlitve za določen čas. “Če obstaja potreba po delavcu za več kot dve leti, je v skladu z zakonom treba skleniti pogodbo o zaposlitvi. In če delodajalec delavca potrebuje štiri leta, tukaj očitno ne gre za kratkoročno delo ali nadomeščanje. Ministrstvo s takšnim predlogom dela prvi korak k prekarizaciji delovnih razmerij.”

Takšna zaposlitev ima tudi daljnosežnejše posledice, saj ne omogoča najem kredita. To pa je predvsem za mlade, ki morajo reševati svoj stanovanjski problem, zelo problematično, dodaja sogovornik.

Otroški dodatek: “Redistribucija od revnih k bogatim”

Spremembe se obetajo tudi na področju družinskih prejemkov, pri katerih ne bi več upoštevali lastništva nepremičnin in drugih sredstev. Po mnenju ministra Ciglerja Kralja ima ta spremenljivka “tako rekoč ničen vpliv” na višino pravice. Vesna Leskošek ni proti univerzalnim dodatkom, a opozarja, da si jih lahko privošči le dovolj bogata družba. “Ko pa imamo toliko revnih ljudi, je to povsem nesprejemljivo. V bistvu gre za redistribucijo od revnih k bogatim.”

Skrbi tudi direktorico Inštituta RS za socialno varstvo Barbaro Kobal Tomc, ki je prepričana, da bi morali določiti bodisi univerzalnost dodatkov ali pa ohraniti obstoječe stanje. “Skrbi me, ali gremo s tem ukrepom v pravo smer. Nekdo ima lahko nizko plačo na računu, a dobi dodatno plačilo na roko in si s tem denarjem več privošči. Sprašujem se torej, kaj spodbujamo s takšnim ukrepom? Smo na neki vmesni poti, za katero ne vemo, kakšen rezultat bo prinesla.”

Vesna Leskošek dodaja, da se na ta način pravice povečujejo za premožnejše, ki bodo ne glede na premoženje upravičeni do otroškega dodatka in subvencije vrtca. Po drugi strani pa se za tiste najbolj ogrožene znižuje možnost za izredno denarno pomoč s trikrat na zgolj enkrat letno, povzema Vesna Leskošek.

Izplačilo v naravi: “Diskriminatorni ukrep proti Romom”

Kot posebej diskriminatoren ukrep sogovornica izpostavlja možnost izplačila otroškega dodatka v naravi za starša, čigar šoloobvezni otrok iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje šole. Po veljavni zakonodaji pri tem ne gre za avtomatizem, po novem bi bil. “Povsem očitno je, da gre za selektivni ukrep, ki meri na Rome. Drugi ljudje bodo namreč odsotnost otroka opravičili z izbiro šolanja na domu.” Po njenem mnenju je velik problem, da izplačilo denarja, ki je namenjeno preživetju, država pogojuje z dodatnimi pogoji. “Dolgoročno lahko takšen ukrep zelo škoduje. Ljudje bodo že mogoče lahko plačali račune, a cel kup njihovih potreb ne bo zadovoljen, povečala se bo beda. Živimo v času, ko se kaj takšnega ne bi smelo dogajati.”

Na pristojnem ministrstvu pravijo, da so v roku prejeli 17 pripomb, ki jih bodo pregledali in preučili. Če bodo utemeljene, bodo pripravili nove predloge, zagotavljajo. Sogovornikom se to zdi malo verjetno, saj sicer ne bi razpisali tako kratke javne razprave. “Če bi bil osrednji namen pripraviti pravično socialno zakonodajo, bi se tega lotili drugače,” je jasen Zorko.

Komentari

Vaš komentar