Menu Item
Na posvetovalnem referendumu, ki bo potekal sočasno z volitvami v Evropski parlament, bomo v zvezi s konopljo pozvani, naj odgovorimo na dve vprašanji.
Vprašanji se bosta glasili:
– Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene?
in
– Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?
Kaj je smisel vprašanja o dopustitvi gojenja konoplje v Sloveniji?
Čeprav je uporaba konoplje v slovenski medicini dovoljena že deset let, na ministrstvu za zdravje še vedno niso pripravili zakonskih podlag, ki bi omogočale tudi njeno gojenje za te namene na domačih tleh. Posledično vse konopljine pripravke, ki jih predpisujejo slovenski zdravniki, uvažamo. Predlagatelji so prepričani, da bi z dopustitvijo gojenja v Sloveniji lahko izboljšali dostopnost konoplje za slovenske bolnike in tudi podprli slovensko gospodarstvo.
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da njihove analize ne kažejo upravičenosti vzpostavitve celotnega sistema za gojenja konoplje v medicinske namene. Pri tem se sklicujejo na “relativno majhno uporabo konoplje oziroma konopljinih pripravkov v medicini in šibke znanstvene dokaze o njihovi potencialni široki uporabnosti v medicini”.
Slovenski zdravniki kakšnih velikih težav zaradi dejstva, da je treba konopljine pripravke uvažati, ne vidijo.
O uporabnosti in dostopnosti konoplje v slovenski medicini smo pred časom obširneje pisali v članku – Medicinska konoplja: kaj je v Sloveniji že na voljo in komu koristi? V njem torej lahko podrobneje preberete o tej tematiki, kaj je na voljo, kakšna so dejstva o konoplji v medicinske namene …
Kaj pomeni omejena osebna raba konoplje in zakaj naj bi bilo to koristno?
Na prvo vprašanje ni jasnega odgovora. Osebna raba pomeni, da bi bila uporaba konoplje dovoljena tudi za nemedicinske namene oziroma za tako imenovano rekreativno rabo in kot taka dostopna vsakemu polnoletnemu državljanu. Na vprašanje, kaj si predstavlja pod omejeno osebno rabo, poslanec Gibanja Svoboda Darko Krajnc, ki je osrednji zagovornik tega referenduma, odgovarja, da si predstavlja ureditev po vzoru Nemčije. V Nemčiji je od aprila dovoljeno posedovanje do 25 gramov konoplje v javnosti in 50 gramov doma, pa tudi gojenje do treh sadik. Ni pa dovoljena prodaja.
Vsekakor je referendumsko vprašanje v tem primeru zelo nejasno in v primeru izrečene podpore volilcev odprto za najrazličnejše poreferendumske interpretacije in zakonske rešitve.
Kakšni so argumenti za in proti?
Podporniki so prepričani, da bi legalizacija konoplje dokončno odpravila družbeno stigmo, ki se drži rastline in njenih uporabnikov. Prav tako naj bi omejila črni trg, omogočila večji nadzor nad kakovostjo in policijo razbremenila pregona s konopljo povezanih kaznivih dejanj. Pri tem se je sicer treba zavedati, da ureditev po vzoru Nemčije, kjer komercialna prodaja konoplje kljub legalizaciji ostaja prepovedana, verjetno črnega trga ne bi bistveno okrnila.
Nasprotniki opozarjajo na družbeno škodo, ki jo lahko povzroči povečana uporaba konoplje. Povečala naj bi se s tem povezana zdravstvena tveganja, poslabšala bi se lahko prometna varnost. NIJZ zlasti opozarja, da bi lahko zmanjšanje stigme v zvezi s konopljo še več mladih spodbudilo, da jo poskusijo, kar bi lahko imelo škodljive posledice za njihov razvoj. Poleg NIJZ legalizaciji konoplje nasprotujejo tudi zdravniške organizacije in nevladne organizacije s področja javnega zdravja.
Kakšne so izkušnje iz držav, ki so že legalizirale rabo konoplje za osebno rabo?
Držav, kjer je dovoljena osebna raba konoplje, ni veliko. Tako zakonsko ureditev ima več ameriških zveznih držav, pri čemer je na zvezni ravni konoplja še vedno prepovedana. Raba konoplje je legalna tudi v Kanadi, Urugvaju, Gruziji, Nemčiji, Mehiki, Luksemburgu, Južni Afriki ter na Malti in Tajskem.
Španski raziskovalci, ki so lani pregledali vse relevantne študije o učinkih legalizacije, so poročali, da glede na do zdaj znane podatke legalizacija konoplje povzroči: padec cene, večjo vsebnost THC in večjo raznolikost izdelkov s konopljo, ki so na voljo. Prav tako legalizacija zmanjša dojemanje tveganosti uživanja konoplje ter poveča uporabo pri odraslih, zmerno pa tudi pri najstnikih, čeprav zanje ostaja prepovedana. Legalizacija res zmanjša število aretacij, povezanih s prepovedanimi drogami, še navajajo, a ne odpravi črnega trga.
“Te zakonodajne spremembe za zdaj niso dosegle glavnih ciljev – odpravo črnega trga in zaščito ranljivih skupin prebivalstva, na drugi strani pa so, kot kaže, povečale negativne vidike, ki so povezani z rabo konoplje,” sklenejo raziskovalci.
V Kanadi, kjer je konoplja legalna že od leta 2018 in kjer je dovoljena tudi komercialna prodaja v licenciranih prodajalnah, opažajo, da je legalizacija prinesla nižje cene in povečala vsebnost THC v konoplji. Prav tako so odrasli dobili dostop do bolj raznolikih izdelkov s konopljo, kot so bomboni, piškoti in razni izvlečki.
Povečala se je raba konoplje med mladimi odraslimi, medtem ko se pogostost uporabe med najstniki ni bistveno spremenila. Zaradi legalizacije se je povečalo število sprejemov v bolnišnico zaradi zaužitja prevelikih odmerkov, pa tudi zaradi primerov, ko so izdelke s konopljo po nesreči zaužili otroci. Kar zadeva vpliv legalizacije na prometno varnost, še ni jasnega odgovora. Vsi strokovnjaki pa ob svojih ugotovitvah opozarjajo, da bo moralo za bolj zanesljive podatke in bolj jasne odgovore miniti še nekaj časa.
Preberite še kolumno dr. Alojza Ihana: O čem odločamo na referendumu o končanju življenja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje