Ob robu afere Knovs: Takšna parlamentarna praksa je lahko tudi nevarna

Novo Slovenijo pretresa afera Knovs, v katero je vpletenih več vidnih predstavnikov stranke na čelu z odhajajočim predsednikom Matejem Toninom in njegovim najverjetnejšim naslednikom Jernejem Vrtovcem.

Da je policija zaradi suma zlorabe parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) ovadila štiri sedanje in nekdanje člane Knovsa iz vrst NSi, smo na N1 prvi poročali v začetku julija. Poleg Tonina in Vrtovca je ovadba doletela še predsednika Knovsa Janeza Žaklja in poslanca Jožefa Horvata.

Pod drobnogledom policije so se znašli zaradi odločitve o nenapovedanem nadzoru skupine Knovsa na Generalni policijski upravi (GPU) novembra 2023. Žakelj in Tonin sta tedaj preverjala, ali policija prisluškuje lastnikom 15 telefonskih številk, med katerimi je bilo več vidnih članov NSi in akterjev afere Dars. Na seznamu je bila tudi številka bivšega šefa Darsa in nekdanjega podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka.

Vsebina ovadbe, ki jo je v ponedeljek objavila Televizija Slovenija, razkriva, da je Tonin takoj po opravljenem nadzoru Hajdinjaka, Vrtovca in glavnega tajnika NSi Roberta Ilca v kriptirani aplikaciji obvestil, da policija ne prisluškuje nobeni od petnajsterice številk.

Zalar: Knovs lahko pobudnike obvešča samo v primeru nezakonitega prisluškovanja

Kriminalisti so na to komunikacijo naleteli, ko so med hišno preiskavo v aferi Dars zasegli Hajdinjakov telefon. A Tonin vztraja, da omenjenega sporočila ni poslal oziroma da ga ni poslal v zasebni šifrirani skupini z imenom Dars.

Predsednik NSi pravi, da člani Knovsa pobudnika nadzora ne smejo obvestiti, če se mu zakonito prisluškuje, saj bi s tem izdali tajni podatek. Čeprav je še marca letos poudarjal, da je Knovs dolžan molčati tudi, če v nadzoru odkrije, da prisluškovanja ni bilo, pa zdaj zatrjuje, da takšno obveščanje ni sporno, da je celo logično in da je bila takšna tudi pretekla praksa.

A strokovnjaki menijo, da takšna praksa ni primerna. "Zakon določa, da se obvestilo pobudniku lahko posreduje, a morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da pobudnik zatrjuje, da je bila kršena kakšna njegova pravica, drugi pa, da komisija ugotovi, da je šlo za nezakonit nadzor," je za N1 dejal bivši pravosodni minister iz vrst LDS Aleš Zalar. To pomeni, da komisija v ostalih primerih, torej če gre za zakonito prisluškovanje ali če prisluškovanja ni, pobudnikov ne obvešča.

Zalar, ki je eden od avtorjev zakona o parlamentarnem nadzoru varnostnih in obveščevalnih služb, je še navedel, da posamezen član Knovsa ne more obveščati pobudnikov o nadzoru oziroma odločati, ali se bo koga obveščalo in zakaj. "Ta odločitev je v rokah komisije," je dodal Zalar.

Rupnik: Takšna praksa Knovsa je lahko nevarna

Bivši direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Andrej Rupnik je za N1 dejal, da lahko Knovs po tem, ko ne odkrije nezakonitega prisluškovanja, javnosti in pobudnikom sporoči samo, da zakon ni bil kršen. S tem se namreč posamezniku ne razkrije, ali je pod zakonitim nadzorom ali se ga ne nadzoruje. "Če se ugotovi nezakonitost, pa mora Knovs primer predati državnemu tožilstvu," je poudaril Rupnik.

Če držijo Toninove besede, da Knovs pobudnike obvešča tudi v primeru, če se jim ne prisluškuje, je takšna praksa po Rupnikovih besedah lahko nevarna: "Za nekoga, ki se ukvarja s kriminalno dejavnostjo, je podatek, ali se mu prisluškuje ali ne, zelo pomemben. Če dobi potrditev, da se mu ne prisluškuje, potem ve, da je na varni stran in da policija s prisluškovanjem ni zbrala dokazov proti njemu. Zato se tistemu, ki naj bi mu prisluškovali zakonito, pred pričetkom sodne obravnave nikoli ne sporoča, ali so mu prisluškovali ali ne, ampak samo eno dejstvo – da zakon ni bil kršen."

Zalar ocenjuje, da način delovanja Knovsa, ki ga opisuje Tonin, otežuje učinkovito delo policije, tožilstva in obveščevalcev. "Problem je, da takšno prakso lahko izkoriščajo tisti, ki se ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo oziroma dejavnostjo, ki ogroža varnost države," je dejal bivši minister.

Kdor dobi obvestilo, da se mu ne prisluškuje, lahko nadaljuje z nezakonitimi posli, ker ve, da policija, tožilstvo oziroma Sova tega niso zaznali, poudarja Zalar. In nadaljuje: "Če mu Knovs ne odgovori, pa lahko iz tega sklepa, da se mu zakonito prisluškuje. V tem primeru bo seveda spremenil svoje vedenje in zamenjal komunikacijska sredstva."

"Te pobude bi morale biti podane pisno, da lahko komisija identificira te posameznike"

Pooblaščena skupina Knovsa je nadzor na GPU opravila dan po tem, ko je Hajdinjak zaradi očitkov o nepravilnostih odstopil s čela Darsa. Med osebami, za katere so člani Knovsa na policiji preverjali morebitno prisluškovanje, je bilo sicer kar pet vidnih predstavnikov NSi. Po Rupnikovi oceni je nedopustno, da so poslanci NSi preverjali telefonske številke svojih strankarskih kolegov. "Kot predstavnik Knovsa ne moreš preverjati ljudi, ki jih dobro poznaš. Pri tem prihaja do neizbežnega navzkrižja interesov, vse to pa vzbuja sum o pristranskosti komisije," je navedel Rupnik.

Kritičen je tudi do policije, ki bi morala po besedah nekdanjega šefa Sove zavrniti nadzor Knovsa. "Na njihovem mestu komisiji ne bi dal teh informacij, razen če bi mi predstavili dokument, iz katerega bi bili razvidni konkretizirani razlogi za sum, da se izvaja prisluškovanje brez zakonite podlage. Kolikor je meni znano, pa v tem primeru takšen dokument ni bil predstavljen," je poudaril Rupnik.

Poslanci NSi kot dokaz za zakonitost delovanja Knovsa navajajo tudi to, da policija na njihov nadzor, ki je bil izveden novembra 2023, ni imela nobenih pripomb in ga ni zavrnila, čeprav bi po zakonu to lahko storila. Na GPU pa so navedli, da je bil glede na takrat poznane okoliščine nadzor Knovsa v času njegovega izvajanja zakonit. "Naknadno so bile ugotovljene nove okoliščine, ki so kazale na razloge za sum, da je bilo v okviru nadzora storjeno kaznivo dejanje," so poudarili.

Kot smo poročali na N1, so bile na seznamu, ki sta ga policiji predložila Tonin in Žakelj, tudi številke posameznikov, ki naj komisiji ne bi dali pobude za to preverbo. V NSi poudarjajo, da lahko pobudo po zakonu poda vsak posameznik ali organizacija, način, kako to stori, pa ni določen. Tako se po navedbah poslancev manjše opozicijske stranke posamezniki nanje običajno obračajo ustno oziroma prek telefona. Dopuščajo tudi, da pobudo za preverjanje poda kdo drug in ne oseba, katere številko preverijo.

"Te pobude bi morale biti podane pisno, da lahko komisija identificira posameznike. Anonimnih pobud naj namreč ne bi obravnavala," pa poudarja Zalar. Ob tem dodaja, da bi lahko tretja oseba v imenu prizadetega posameznika pobudo vložila samo v primeru, če bi predložila pisno pooblastilo.

Škrtanje v telefonu je premalo za nadzor

Zalar problem vidi tudi v tem, da se je Knovs odločil, da pri pobudah za nadzor ne bo delal nobene selekcije. "Škrtanje v telefonu je premalo za domnevo, da se nekomu nezakonito prisluškuje. Posameznik bi moral navesti neko okoliščino, ki je dovolj prepričljiva, da se komisija odloči za izvedbo nadzora. Če bi bila komisija dosledna, bi od pobudnikov v primeru dvoma o utemeljenosti pobude terjala nekaj dodatnih pojasnil. Očitno neutemeljenih pobud komisija tudi ni dolžna sprejeti v obravnavo," je dejal bivši minister.

Predsedniku Knovsa Janezu Žaklju smo konec marca poslali več vprašanj, ki so se nanašala na obvestila oseb o sumih, da sta policija ali Sova izvajali nezakonite prikrite preiskovalne ukrepe. Odgovoril nam je, da je Knovs v tem mandatu "prejel in obravnaval 125 obvestil in pobud posameznikov in organizacij, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije". Matjažu Nemcu (SD), ki je bil predsednik Knovsa od leta 2020 do leta 2022, se zdi ta številka zelo visoka. Kot pravi, je bilo v času njegovega vodenja komisije pobud za preverjanje morebitnih prisluhov precej manj.

Žakelj je v odgovoru na naša vprašanja navedel tudi nekaj aktivnosti Knovsa pod njegovim vodstvom. Kot je izpostavil, je komisija glede treh obvestil konec februarja 2023 izvedla nenapovedan nadzor na Sovi. Glede enega obvestila oziroma pobude je komisija konec februarja 2024 sprejela sklep o pridobitvi dokumentacije na GPU in Sovi. Junija 2024 so v zvezi z enim obvestilom člani Knovsa nenapovedano obiskali Sovo, julija 2024 in februarja 2025 pa so po tri obvestila preverjali v nenapovedanem nadzoru na GPU.

Kot smo poročali na N1, je skupina Knovsa policijo nenapovedano obiskala tudi prejšnji mesec. Tedaj je vzela pod drobnogled, ali policija (nezakonito) prisluškuje petim osebam, povezanim s tujimi, zlasti srbskimi posli v Sloveniji. Izbrali naj bi osebe, ki naj bi jih na aprilski seji komisije omenil direktor Sove Joško Kadivnik. 

Lastniki telefonskih številk povezani z Darsom

Iz podatkov o dosedanjih nadzorih je mogoče sklepati, da je bilo na seznamu, s katerim sta Žakelj in Tonin na policijo prišla 7. novembra 2023, v sedanjem mandatu (daleč) največ telefonskih številk. Po razkritju imen njihovih lastnikov pa je mogoče tudi ugotoviti, da so bili ti tako ali drugače povezani z Darsom – bodisi je šlo za poslovne bodisi za upravljalske povezave, ali pa za strankarske in prijateljske odnose z akterji v aferi Dars ...

Rupnik sicer meni, da je kazenska ovadba zoper štiri poslance NSi nekoliko pretirana: "Ta nadzor Knovsa na policiji je bil konglomerat napak, iz katerega bi se morali nekaj naučiti. Usekati po komisiji z orodji kazenskega prava se mi zdi pa pretirano. To bi morali rešiti na drugačen način."

Po oceni nekdanjega šefa Sove zadeva Knovs "nekega hudega kazenskega epiloga" ne more dobiti. "V primeru izdaje tajnih podatkov je kazenskopravni standard za to področje zelo zahteven. Država oziroma tožilec bi moral dokazati, da so nastale nepopravljive škodljive posledice, tega pa ne bo mogel," je dodal Rupnik.