Menu Item
Letošnji svetovni dan zdravja poteka pod sloganom Zdravje za vse. V ospredje postavlja postavlja pomen izboljšanja zdravja vseh in zmanjševanja neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev. Eden največjih izzivov za zdravstven sistem je pomanjkanje zdravstvenih delavcev, je v poslanci izpostavil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Po državi se bo zvrstilo več dogodkov o ohranjanju zdravja, civilna iniciativa Glas ljudstva pa pripravlja pohod za javno zdravstvo.
Pravica do zdravja je osnovna človekova pravica, zato današnji svetovni dan zdravja letos poteka pod sloganom Zdravje za vse. Ta v ospredje postavlja pomen izboljšanja zdravja vseh in zmanjševanja neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev.
Vsako leto 7. aprila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) obeleži obletnico svoje ustanovitve s svetovnim dnevom zdravja. Danes WHO obeležuje svojo 75-letnico in s sloganom Zdravje za vse začenja enoletno kampanjo, v kateri bodo moči združile države članice, partnerske organizacije in javnost.
Leta 1948 so se države sveta združile in ustanovile WHO, da bi spodbujale zdravje, ohranjale svet varen in ščitile ranljive na način, da bi lahko vsi in povsod dosegli najvišjo raven zdravja in dobrega počutja za zadovoljno življenje v mirnem, uspešnem in trajnostnem svetu, so ob tem spomnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Da bi zdravje za vse, ki je tudi geslo letošnjega dneva, postalo resničnost, po oceni WHO potrebujemo posameznike in skupnosti, ki imajo dostop do visokokakovostnih zdravstvenih storitev, da lahko poskrbijo za lastno zdravje in zdravje svojih družin, usposobljene zdravstvene delavce, ki zagotavljajo kakovostno oskrbo, in oblikovalce politik, ki so zavezani vlaganju v univerzalno zdravstveno varstvo.
Minister: Pomanjkanje zdravstvenih delavcev predstavlja enega največjih izzivov
“Naj bo današnji dan spodbuda za tvorno vključevanje v razpravo o prihodnosti našega zdravstvenega sistema. Samo skupaj namreč lahko najdemo rešitve, ki bodo zagotavljale njegovo zdržnost in omogočale razvoj, a bodo hkrati in predvsem dobre za ljudi,” pa v svoji poslanici poziva minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Pandemija covida-19 je ministrovih besedah razkrila številne nedoslednosti v odzivanju mednarodne skupnosti na pojav te nove bolezni, ki ni ogrozila samo zdravja ljudi, ampak tudi delovanje zdravstvenih sistemov. Ob podpori držav članic sta se v okviru WHO začela dva procesa, ki naj bi na transparenten način zagotovila boljšo mednarodno ureditev na področju obvladovanja nalezljivih bolezni.
“V Sloveniji bomo podprli ta prizadevanja mednarodne skupnosti in hkrati zagotovili pogoje za hiter odziv zdravstva na nepredvidene dogodke, ki bi lahko ogrozili zdravje naših ljudi,” je napovedal Bešič Loredan. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje tako na primer vzpostavljajo operativni center za krizno upravljanje javnozdravstvenih tveganj, ki bo predstavljal osrednjo koordinacijsko točko za stalno spremljanje in odzivanje na zdravstvena tveganja večjih razsežnosti.
Domala vse države se ne glede na razlike v organiziranosti zdravstvenih sistemov soočajo s številnimi izzivi v zagotavljanju zdravstvenega varstva svojim prebivalcem. Pomanjkanje zdravstvenih delavcev trenutno predstavlja enega največjih izzivov. Do leta 2030 naj bi po projekcijah WHO manjkalo globalno že vsaj 10 milijonov zdravstvenih delavcev, je izpostavil. “Ne poznamo enostavnih rešitev. Ob zagotavljanju dodatnih zdravstvenih delavcev predvsem z vlaganji v izobraževanje bo nujen predvsem razmislek o drugačnih načinih dela, novih zdravstvenih profilih in večji vključenosti uporabnikov zdravstvenega sistema in civilne družbe,” je prepričan.
Po državi se bo zvrstilo več dogodkov
Priložnost za razmislek in ideje, kaj lahko sami storimo za ohranjanje svojega zdravja, bo danes na več dogodkih, ki se bodo zvrstili po državi. Društvo šola zdravja tako zgodaj zjutraj v več krajih organizira brezplačno vadbo 1000 gibov, ki se je lahko udeleži vsak, potrebuje le udobna oblačila in superge. Po več zdravstvenih domovih po bodo potekale različne meritve.
Ob 18. uri pa civilna iniciativa Glas ljudstva pripravlja Pohod za javno zdravstvo. Pohodu bo sledila odprta tribuna, kjer bodo predstavili njihove predloge zakonov z rešitvami za ohranitev javnega zdravstva, med njimi tudi zakonski predlog za ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Prav nedavna napoved dviga premije dopolnilnega zavarovanja ene od zavarovalnic za 10 evrov je razburila del javnosti.
Po napovedi zavarovalnice Generali, da bo podražila dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je Bešič Loredan za petek sklical sestanek s predstavniki vseh zasebnih zavarovalnic, ki omenjeno zavarovanje ponujajo.
“Ni zdravja brez duševnega zdravja”
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije pa ob svetovnem dnevu zdravja izpostavlja, da je zelo pomembno področje celostne skrbi za zdravje tudi področje duševnega zdravja, ki se mora znebiti stigme in predsodkov ter postati dostopnejše slehernemu posamezniku v družbi. Ni zdravja brez duševnega zdravja, opozarja.
“Že pred pandemijo covida-19 so bili podatki glede duševnega zdravja podcenjeni. Po ocenah je leta 2019 eden od osmih ljudi na svetu živel z duševno motnjo, pandemija pa je še dodatno zarezala v naše duševno zdravje,” je v današnjem sporočilu za javnost zapisal Aljoša Lapanja, v. d. predsednika sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Tam pojasnjujejo, da je pandemija covida-19 povzročila kratko in dolgoročne stresne razmere, ki spodkopavajo duševno zdravje milijonov ljudi po vsem svetu. Ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije delež anksioznih in depresivnih motenj povečal za 25 odstotkov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje