Medtem ko razpravljamo, kako se bomo lotili zdravstvene reforme in kje bomo našli denar za javno zdravstvo, je že padla prva napoved o podražitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zanjo so se odločili pri Generaliju – dražijo za kar 30 odstotkov. Kaj pa Vzajemna in Triglav?
Generali je napovedal podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: premija se bo zvišala za kar 10,39 evra. Od maja bo tako pri njih treba za dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačati 44,89 evra. “Glavni razlogi za prilagoditev premije so neugodni trendi na področju zdravstvenih storitev, na katere zavarovalnica nima vpliva, in sicer rast cen zdravstvenih storitev ter rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu,” so pojasnili svojo odločitev.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo doslej pri Generaliju najugodnejše. Zanj je bilo treba mesečno odšteti 34,50 evra. Pri Triglavu mesečna premija stane 35,55, pri Vzajemni pa 35,67 oziroma 34,60 evra ob upoštevanju triodstotnega popusta.
Bodo tudi pri Vzajemni in Triglavu podražili zavarovanje?
Vzajemna je v odgovoru na vprašanja N1 pojasnila, da na premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med drugim vplivajo višina in obseg doplačil, spremembe cen zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter medicinska inflacija.
“Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je v celoti odvisno od gibanj v obveznem zavarovanju. Večji odhodki ZZZS pomenijo večja doplačila k zdravstvenim storitvam in posledično tudi višjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnice nimamo vpliva na dejanske stroške za zdravstvene storitve,” so zapisali. Dodali so, da na stroške zavarovalnic vpliva vsaka odločitev zakonodajalcev o spremembah cen storitev in plač v zdravstvu.
“Če se bo trend rasti celotnih odhodkov v zdravstvenem sistemu nadaljeval, bo to vplivalo na premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zato bo treba natančno spremljati vse dodatne obremenitve, ki se prenašajo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje. O morebitni spremembi premije bomo zavarovance in javnost pravočasno obvestili,” so zapisali.
Triglav pa je spomnil, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije razliko do polne vrednosti zdravstvene storitve, ki je ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Ta delež se giblje od 10 do 90 odstotkov vrednosti storitve, razpon pa določa Skupščina ZZZS.
“V zavarovalnici zaznavamo nadaljevanje visoke rasti skupnih odhodkov v okviru zdravstvenega sistema. Stalno se povečuje obseg odhodkov za doplačila k zdravilom in zdravstvenim storitvam,” so nam odgovorili. Interventni zakon za stabilnost zdravstvenega sistema je zavarovalnicam omogočil, da so za povečane odhodke v zadnjem četrtletju 2022 in prvih mesecih letošnjega leta uporabile presežna sredstva iz časa epidemije, ko je bilo v javnem zdravstvenem sistemu izvedenih manj zdravstvenih storitev.
“Po porabi teh sredstev in če se bo trend rasti celotnih odhodkov v zdravstvenem sistemu nadaljeval tudi v prihodnje, bo sprememba premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje neizogibna, saj povečani odhodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga upravlja ZZZS, pomenijo tudi povečanje odhodkov iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,” so zapisali v zavarovalnici. Dodali so, da na odhodke zavarovalnice nimajo neposrednega vpliva, so pa dolžne zagotavljati nemoteno tekoče izpolnjevanje obveznosti. O morebitni spremembi premije bodo pravočasno obvestili zavarovance in javnost.
Bo zdravstvena reforma odnesla dopolnilno zavarovanje?
Da se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje najverjetneje podražilo, je pred dnevi v intervjuju za Siol napovedal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. “Pa ne za malo: za 10 evrov. In tudi s tem se bomo morali jeseni soočiti,” je rekel.
Da je 30-odstotni dvig katastrofalen, je na novinarski konferenci civilne iniciative Glas ljudstva ocenil Jaša Jenull. “To bi pomenilo 30-odstotno zvišanje prispevkov. To se nam zdi sploh v tem času ekonomske krize katastrofalno,” je dejal.
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga, čeprav ni obvezno, plačujemo skorajda vsi Slovenci, cena premije pa je enaka za vse, ne glede na dohodke, je sicer med izhodišči za zdravstveno reformo, ki jih je pripravil strateški svet ministra za zdravje.
“Moje stališče je jasno: veljavna oblika dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je bila vpeljana leta 1992/93, je danes daleč od tistega, za kar je bila mišljena takrat,” je Bešič Loredan povedal za Siol. Dodal je, da bo najprej treba najti 600 milijonov evrov, ki jih zdaj prispevamo iz lastnih žepov. “Ob tem, da je verjetno nesmiselno obremenjevati plače z zvišanjem prispevne stopnje, kar je bilo ne nazadnje tudi jasno navodilo – breme plač moramo zmanjšati in treba je poiskati druge vire.” Dodal je, da se bomo jeseni ob ustreznih izračunih morali odločiti, kako bomo ukinili in nadomestili dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Številne zdravstvene storitve morajo tisti, ki nimajo sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja doplačati. Storitve osnovne zdravstvene dejavnosti, kot so obisk osebnega zdravnika ali ginekologa, obvezno zdravstveno zavarovanje praviloma krije v višini 80 odstotkov.
Izjeme, ki jih osnovno zdravstveno zavarovanje krije v celoti, pa so na primer storitve v povezavi z nosečnostjo, kontracepcijo, zdravljenjem in rehabilitacijo malignih bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih bolezni, paraplegijo, tetraplegijo, cerebralno paralizo, epilepsijo, hemofilijo, duševnimi boleznimi, razvitimi oblikami sladkorne bolezni, multiple skleroze … Ob tem so na ZZZS pojasnili še, da zavarovalnice za storitve plačajo neposredno izvajalcem zdravstvenih storitev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje