Menu Item
Številne evropske države duši množični turizem, zato število turistov skušajo omejiti na vse možne načine: v Benetkah so uvedli dnevno vstopnino v višini petih evrov, španska Sevilla bo kmalu začela zaračunavati vstopnino na zgodovinski trg Plaza de España, v avstrijski vasici Hallstatt pa so na eni najbolj obleganih razglednih točk postavili kar lesene pregrade, ki zastirajo pogled na Alpe. Kako pa se proti množičnemu turizmu borijo slovenske občine in kakšne omejitve uvajajo?
V slovenskih turističnih krajih so v prvih šestih mesecih leta našteli skoraj 2,6 milijona turistov, kar je 4,5 odstotka več kot v istem obdobju lani.
To je odlična novica za turistični sektor, ki pa več negodovanja povzroča med nekaterimi domačimi prebivalci, ki živijo na najbolj obleganih slovenskih destinacijah. Številne občine so zato že sprejele vrsto ukrepov, s katerimi bi množični turizem rade zatrle.
Zaradi množičnega turizma je kakovost življenja v Piranu že okrnjena
Na občini Piran so za N1 pojasnili, da negativne učinke množičnega turizma na najbolj obremenjenih lokacijah že čutijo, izpostavili pa so predvsem prometno obremenjenost in hrup.
Slednja že vplivata na kakovost življenja v piranski občini. “Poleg tega se soočamo s preobremenitvijo lokalne infrastrukture, povečano količino odpadkov ter višjo stopnjo kaznivih dejanj in prekrškov ter antisocialnega vedenja. Negativni učinki se še posebej kažejo v poletni turistični sezoni, ko je obremenitev največja,” so pojasnili.
Kot smo poročali, je Piran po zgledu nekaterih hrvaških obmorskih mest vojno malomarnim in nekulturnim turistom ter domačinom napovedal že aprila. “Dovolj bo, če se z mano sprehodite po Piranu in boste takoj razumeli, zakaj smo ta odlok morali sprejeti,” je ob sprejetju novih pravil za N1 dejal Rok Humar, vodja urada za gospodarstvo in turizem v občini Piran. Po njegovih besedah je obiskovalcev vsako leto več, posledično pa tudi kršitev oziroma nedostojnega vedenja, “zato smo Piran kot turistično destinacijo morali zaščititi”.
Novosti, ki jih je občina uvedla letos, je več: lastniki psov morajo imeti svoje štirinožne prijatelje ves čas pripete na vrvici, iztrebke za njimi pobrati, urin pa splakniti z vodo. Redarji lahko lastnike kadarkoli ustavijo in preverijo, ali obvezno opremo za čiščenje za psi imajo pri sebi. Če je nimajo, jih lahko doleti kazen v višini 250 evrov.
V Piranu prav tako ni več dovoljeno rezervirati mesta na plaži z brisačo, ležalnikom, senčnikom ali drugimi predmeti. Slednje lahko upravljalec oziroma vzdrževalec kopališča brez predhodnega opozorila odstrani, za kar morajo lastniki plačati 50 evrov, poleg tega pa jih bo po žepu udarila še 200-evrska globa. Ker so tako imenovani hauba partyji ušli izpod nadzora, so piranski svetniki prepovedali tudi popivanje na javnih površinah zunaj gostinskih lokalov oziroma teras. Kazen za takšno početje je 150 evrov.
Da bi zmanjšali učinke množičnega turizma, so v Turističnem združenju Portorož pripravili štiri sklope ukrepov. S kampanjo “Love Piran” obiskovalce ozaveščajo o primernem obnašanju in pravilih, ki veljajo v občini. Da turisti ne bi bili skoncentrirani zgolj na najbolj priljubljenih točkah, jih usmerjajo na zelo atraktivne in zanimive, a manj obremenjene lokacije v zaledju, tako pa sproščajo pritisk na obalo.
Obenem skušajo gnečo omiliti tudi tako, da promovirajo obiskovanje destinacije izven glavne turistične sezone, saj se obiskovalci tako bolj enakomerno razporedijo skozi celotno leto. Četrti sklop ukrepov je še v pripravi, saj občina snuje trajnostno strategijo turizma, ki bo med drugim omejila število obiskovalcev na najbolj obremenjenih lokacijah in jih informirala o spoštovanju lokalne kulture.
Prvi pozitivni učinki ukrepov so po besedah občine že opazni: prometa v najvišji sezoni je manj, javne površine so bolj čiste in urejene, obiskovalci pa so vse bolj ozaveščeni, kako se odgovorno obnašati.
Okolju prijazna sončna krema in prepoved supov
Tako kot v Piranu je izpod nadzora ušlo tudi obnašanje turistov na Bledu, zato je občina letos zaostrila pravila na Blejskem jezeru. Prepovedali so plovila na električni pogon, kot so električne in motorne deske, saj zaradi velikih hitrosti predstavljajo nevarnost za kopalce. Supanje, vožnja s kajaki in kanuji medtem ostaja dovoljena, ne smejo pa obiskovalci teh plovil privezati na Blejski otok.
Privezi na otoku so namreč namenjeni zgolj za pletne, lesene čolne z vesli, hidrobus in plovila, ki otok oskrbujejo. Ker prostora za supe in kanuje ni, se je dogajalo, da so se obiskovalci izkrcali na različnih mestih otoka, svoja plovila pa vlekli čez korenine in zemljo, kar pa je poškodovalo drevesa in obalo.
Da bi jezero čim bolj zaščitili poleg tega v Grajskem kopališču kopalcem ponujajo okolju prijazno sončno kremo, saj tiste, ki jih kupimo v trgovini, navadno vplivajo na kemijsko stanje jezera in obremenjujejo žive organizme.
Da turizem močno vpliva tudi na življenje domačinov, so se letos na občini prepričali z anketo, ki so jo opravili med prebivalci. Anketa je pokazala, da povišanje cen nepremičnin, življenjskih stroškov, onesnaževanje in prometne težave povezujejo prav s prekomernim turizmom.
Občina je podala svoje pripombe ob pripravi predloga novega zakona o gostinstvu, ki oddajanje stanovanj omejuje na največ 30 dni na leto, prav tako na državo pritiska, da bi se projekt izgradnje južne razbremenilne ceste čim prej zaključil. “Izgradnja slednje bi iz jezerske sklede umaknila glavnino prometa, ki danes poteka po državni in tranzitni cesti skozi Bled v Bohinj. Na ta način bi kraj zaživel v popolnoma drugačni luči, možna bi bila tudi izgradnja mešanih površin za kolesarje in pešce,” pravijo.
V Bohinju boj proti množičnemu turizmu z javnim prevozom, v Logarski dolini z vstopnino
Tudi občina Bohinj je letos v glavno poletno turistično sezono vstopila z nekaj spremembami, ki sledijo začrtani strategiji trajnostnega upravljanja destinacije. Občina si namreč želi zmanjšati individualni motorni promet v dolini na eni strani in povečati prihod na destinacijo z bolj trajnostnimi sredstvi na drugi strani.
Ukinili so dve začasni parkirišči ob Blejskem jezeru in kot alternativo zagotovili parkirna mesta na Nomenju in v Bohinjski Bistrici. Obenem so okrepili linije organiziranih prevozov, ki so po novem za obiskovalce plačljive. Vozovnica stane dva evra, velja 24 ur in omogoča neomejeno število voženj ter presedanje med linijami.
V Logarski dolini so se že pred leti odločili, da bodo vsem, ki želijo v eno najlepših alpskih ledeniških dolin v Evropi vstopiti z motornim vozilom, zaračunali vstopnino. Slednja za avto znaša sedem evrov, za motor pa pet. “Obiskovalci Logarske doline pomembno prispevate k ohranitvi in naravi prijaznemu razvoju krajinskega parka s plačilom vstopnine za motorna vozila. Iz zbranih sredstev ustvarjamo nove, naravi prijazne, vsebine in vzdržujemo infrastrukturo za oddih in aktivnosti v tem naravnem biseru,” utemeljujejo vstopnino.
Omejitev obiska v Tolminskih koritih in Škocjanskih jamah
V Škocjanskih jamah so se proti množičnemu turizmu začeli boriti pred dvema letoma, ko so se odločili, da bodo obisk omejili. Poleti, ko je obiskovalcev največ, je torej treba obisk načrtovati vnaprej. “Poudariti želimo, da je jamski sistem še bolj krhek od površja, predstavlja pa pravi magnet za obiskovalce,” opozarjajo.
Turisti lahko vstopnice kupijo preko spleta in si tako rezervirajo svoj termin, na tak način pa se bolj enakomerno porazdelijo čez celoten dan. “Dodaten pozitiven učinek omejenega obiska Škocjanskih jam je, da obiskovalci dlje časa ostanejo na destinaciji, in to je tudi dodana vrednost tega, saj je rezultat daljša doba bivanja,” so razložili. Posledično je obisk okoliških znamenitosti in ponudnikov večji.
Za enako potezo so se lani odločili tudi v Tolminskih koritih, kamor lahko na uro vstopi največ 200 obiskovalcev. Kot je za N1 ob uvedbi novosti pojasnila vodja Tolminskih korit Mija Kokošin, so se za nov sistem odločili zaradi gneče, ki na poti ob koritih nastane ob povečanem obisku.
“Želeli smo razpršiti obiske čez dan. Večina je namreč želela korita obiskati med 10. in 14. uro in takrat je bila tudi gneča največja,” je dejala. Z novim sistemom želijo razbremeniti tudi parkirišča in obiskovalcem ponuditi boljšo izkušnjo. “Če hodijo po poti drug za drugim, res nimajo nič od obiska,” je povedala Kokošin.
Leto dni po tem, ko so se za spremembo odločili, so v zavodu Dolina Soče z novim sistemom zadovoljni, gostje se pa nad njim ne pritožujejo.
Tudi sicer si v zavodu Dolina Soče že več let prizadevajo, da Kobarid, Tolmin in Bovec, ki jih zavod pokriva, ne bi postali žrtve masovnega turizma. Da bi razbremenili najbolj kritične točke, so po vsej dolini oblikovali destinacijsko kartico, ki poleg obiska glavnih znamenitosti vključuje tudi manj znane znamenitosti. Že več let turiste po dolini prevažata Hop on Hop off avtobus in shuttle bus, kar zmanjšuje gnečo na cesti.
Da bi gostje v soško dolino prišli tudi jeseni, pa zavod vsak september in oktober organizira pohodniške in kulinarične festivale. “Pomembno se nam namreč zdi, da veliko število obiska turistov ne obremenjuje lokalnega prebivalstva in ne slabša njihove kvalitete življenja,” so dejali v zavodu.
“Ljubljana poleti živahnejša, a o množičnem turizmu ne moremo govoriti”
V Turizmu Ljubljana pravijo, da je prestolnica poleti resda nekoliko živahnejša, a o prekomernem turizmu ne moremo govoriti. Po njihovih besedah prekomerni turizem definira več indikatorjev, med drugim zasičenost destinacije, ki primerja število nočitev gostov s številom prebivalcev. “Ljubljana je v letu 2022 dosegla vrednost 6,7, kar je pod evropskim povprečjem, ki znaša 11 in je izračunano na podlagi 115 evropskih mestnih destinacij,” so postregli s konkretnim podatkom.
Da Ljubljana ni žrtev množičnega turizma, dokazuje tudi odnos meščanov do turistov, ki je sodeč po raziskavi, ki jo opravlja Turizem Ljubljana, večinsko pozitiven. A lokalno prebivalstvo je izpostavilo tudi nekaj negativnih strani turizma, ki pa jih v zavodu po njihovih besedah že rešujejo. 35,6 odstotka vprašanih je namreč dejalo, da v visoki sezoni število turistov vpliva na kakovost njihovega življenja. 38 odstotkov jih moti, da je infrastruktura, ki jo uporabljajo, zaradi turistov preobremenjena, 29,5 odstotka vprašanih pa moti, da so zasebne nepremičnine v bližini njihovega doma oddane turistom.
Področje kratkoročnega oddajanja stanovanj v turistične namene preko platform, kot sta Airbnb in Booking, želi vlada sicer urediti z zakonom o gostinstvu, ki oddajanje omejuje na največ 30 dni na leto, a obenem občinam daje možnost, da te omejitve omilijo. Zakonu so tako kot na Bledu naklonjeni tudi v Turizmu Ljubljana.
Izziv v prestolnici predstavljajo tudi velike skupine obiskovalcev, ki lahko ovirajo gibanje domačinov in drugih obiskovalcev po ožjem mestnem središču. Moteč je hrup zaradi uporabe ojačevalcev zvoka na turističnih vodenjih, zato so na na vodenjih, ki jih izvaja Turizem Ljubljana, skupine že omejili na največ 25 oseb, ojačevalcev zvoka pa ne uporabljajo. Zdaj si prizadevajo za spremembo zakona o spodbujanju razvoja turizma, saj bi z njim taka pravila veljala za vsa vodenja v prestolnici.
Da bi najbolj obremenjene točke v prestolnici razbremenili, Turizem Ljubljana skuša vzpostaviti kulturne četrti izven mestnega središča, turistične tokove pa preusmeriti v manj obiskane predele pa tudi v osrednjeslovensko regijo. Obenem si z različnimi festivali, ki potekajo izven sezone, prizadevajo obisk raztegniti čez celo leto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje