Menu Item
Zavod za šolstvo načrtuje prenovo kurikuluma za vrtce in učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji. Gre za prvo celovito prenovo po letu 2008, financirana je iz evropskega Načrta za okrevanje in odpornost. Trenutno sestavljajo komisije strokovnjakov, ki bodo zastavile reformo. Ta bo predvidoma zaživela v šolskem letu 2025/26, posebej pa se bo posvetila področjem digitalnih kompetenc, zdravja in dobrega počutja, trajnostnega razvoja ter podjetnosti.
Za to področje pristojna institucija, zavod za šolstvo, je lani jeseni pedagoške strokovnjake povabila k sodelovanju pri prenovi učnih načrtov. Sestavila je štiri skupine, v katerih je približno 40 strokovnjakov, med njimi iz pedagoških fakultet, Pedagoškega inštituta, Državnega izpitnega centra, zveze ravnateljev, zavoda za šolstvo in drugod.
Razdeljeni so v tri skupine: prva je komisija za koordinacijo prenove kurikuluma za vrtce, druga za koordinacijo prenove učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji, tretja pa je kurikularna komisija za pripravo skupnih ciljev. V zadnji so strokovnjaki razdeljeni v štiri podskupine, ki se bodo posebej posvetile področjem digitalnih kompetenc, zdravja in dobrega počutja, trajnostnega razvoja ter podjetnosti. Podjetnost naj bi vključevala finančno pismenost, ustvarjalnost, kritično mišljenje, komunikacijo in drugo, je zapisano na spletnih straneh zavoda.
Te skupine bodo bdele nad reformo učnih načrtov, ki pa jo bodo za vsak predmet posebej pripravljali strokovnjaki z vseh ravni izobraževanja. “V osnovnih in srednjih šolah imamo okrog 60 obveznih predmetov,” pojasnjuje Branko Slivar, vodja oddelka za srednje šolstvo na zavodu za šolstvo in tudi član ene od komisij. “Prenovo učnega načrta za slovenščino bodo denimo pripravljali osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine ter strokovnjaki s fakultete. Podobno bo za vsak predmet.” Ključno je, pravi, da pregledajo cilje in vsebine ter jih uskladijo s številom ur, da bodo te cilje učitelji dejansko lahko udejanjili. V sklopu tega pa je treba upoštevati tudi dosedanje evalvacije in na primer ugotoviti, ali in na katerem področju so učenci zdaj preobremenjeni.
Poenotenje učnih načrtov
Njihov namen je najprej poenotiti strukturo učnih načrtov, cilje in standarde znanj, da ne bodo razdrobljeni kot danes. “V učnih načrtih naj bi ostale samo obvezne sestavine: kaj so namen in splošni cilji določenega predmeta ter standardi znanja, ki so podlaga za ocenjevanje,” pravi Damijan Štefanc, profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član skupine Komisija za koordinacijo prenove učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji. “Vse ostalo, tudi didaktična priporočila, pa ne bodo več del učnega načrta kot zdaj, ampak bodo učiteljem na voljo posebej.” Tako se bodo lahko ta tudi sproti dopolnjevala, medtem ko bodo učni načrti napisani in bodo veljali “vsaj nekaj let”.
“Pregledali bodo vse zdajšnje učne načrte in kataloge znanj in jih prenovili, tudi tako, da bodo bolj povezani med sabo. Zdajšnji veljavni učni načrti so strogo ločeni, še celo niti digitalizirani,” ob zaslišanju za novega šolskega ministra pove Darjo Felda.
Štefanc pravi, da je ena od idej za prvo triletje, v katerem poučujejo učitelji razrednega pouka, da bi bil učni načrti skupen. Danes namreč en učitelj, ki poučuje učence v prvih treh razredih, dela po več učnih načrtih, enem za matematiko, enem za slovenščino, enem za glasbeno umetnost in tako naprej. “Cilji bodo še vedno napisani za vsak predmet posebej, določen bo predmetnik, na primer koliko ur je v prvem razredu namenjenih matematiki, slovenščini in tako naprej. Premisliti pa je treba, kako bi učiteljem omogočili večjo fleksibilnost znotraj urnikov,” pojasni Štefanc. Iste cilje in kompetence lahko zasledujemo pri različnih predmetih, pravi tudi Branko Slivar. “Na primer varnost na internetu je lahko del skoraj vsakega predmeta,” pove.
“Za začetek se moramo vprašati, kaj je cilj splošnega izobraževanja,” poudarja Štefanc. “Kaj pričakujemo od nekoga, ki zaključi osnovno šolo in gimnazijo, definirati moramo idejo, kaj pomeni splošna izobrazba. Na primer, ali še hočemo, da bodo ljudje brali romane, kaj pričakujemo glede pismenosti in podobno.” Prepričan je, da je evropsko financiranje takega projekta velika priložnost za resno reformo šolstva, ki je ne smemo zamuditi. Iz Načrta za okrevanje in odpornost je zanj namenjenih 3.985.000 evrov.
Prenovi učnih načrtov mora slediti še usposabljanje učiteljev, projekt je treba zaključiti do konca leta 2025, da bi lahko po novem začeli poučevati – to je sicer optimistična napoved, pravi Slivar – septembra oziroma v začetku šolskega leta 2025/26.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje