Kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dobil podporo pristojnega parlamentarnega odbora. Med drugim je dejal, da ni dobro, da se šolarji zgolj na pamet nekaj naučijo, nato pa tega znanja ne znajo uporabiti v resničnem življenju. Kot problematično je izpostavil ocenjevanje v osnovnih šolah. "Tu gre za velike krivice do otrok, najbolj do najbolj nadarjenih otrok. Namreč, oceno 5 dobi nekdo, ki je zelo nadarjen, ampak oceno 5 dobi tudi nekdo, ki je lahko povprečen," je dejal bodoči minister. Želi si, da bi nacionalno preverjanje znanja v 9. razredu osnovne šole ponovno štelo za vpis v srednjo šolo.
Potem ko je bil na referendumu konec novembra potrjen zakon o vladi, se bo ministrstvo za izobraževanje razdelilo na dva resorja. Zdajšnji minister Igor Papič bo vodil ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Njegov sedanji državni sekretar Darjo Felda pa je bil danes zaslišan pred pristojnim parlamentarnim odborom in bo postal minister za vzgojo in izobraževanje. Podprlo ga je devet poslancev, pet jih je bilo proti.
Poudaril je, da družba ne potrebuje ljudi, ki le nekaj znajo, ampak je ključno, da znajo to znanje tudi uporabljati, poleg tega pa jih mora šola naučiti tudi, “da se bodo znali obnašati, da bodo znali timsko delati”. V to smer bo deloval kot minister, je povedal Felda, a poudaril, da morajo biti spremembe premišljene, saj sistema ne smemo zamajati z nepremišljenimi rešitvami.
“Ocene v osnovnih šolah so problematične,” je poudaril. “Tu gre za velike krivice do otrok, najbolj do najbolj nadarjenih otrok. Namreč, oceno 5 dobi nekdo, ki je zelo nadarjen, ampak oceno 5 dobi tudi nekdo, ki je lahko povprečen. Vidimo, da tega dvojega ne znamo ločevati.” Dejal je, da morajo iti spremembe v to smer, a da bo prenova zahtevna. “Verjamemo, da ne moremo tega naenkrat obrniti in reči, da bomo naslednje leto šli z vsemi ocenami dol. Je pa vsaj to, da poslušamo signale.”
Prva tovrstna sprememba bi lahko bila, da bi nacionalno preverjanje znanja v 9. razredu osnovne šole (ponovno) deloma štelo za vpis v srednjo šolo. To bi bil le prvi korak, je napovedal. Spremembo bi uvedli v šolskem letu 2024/25. Nacionalno preverjanje znanja je predvideno tudi za tretješolce.
Šola za življenje
Darjo Felda, ki je v svoji karieri deloval tudi kot profesor in vodil matematična tekmovanja za srednješolce, je poudaril, da je treba šolo postaviti “na neki višji piedestal”. To bi storil v okviru razširjenega programa, v katerem bi otroci “delali tisto, kar jih veseli, in dobili kompetence, ki jih v okviru rednega, obveznega programa ne dobijo”.
Razumeti je, da bi razširjeni program nastal iz tega, kar trenutno v šolah predstavljajo izbirne neobvezne vsebine, podaljšano bivanje in druge dejavnosti. Po njegovih napovedih bi imel tri stebre. Prvi je razvoj gibalnih zmožnosti in zdrav življenjski slog, saj raziskave kažejo, da se otroci po počitnicah v šolo vrnejo manj gibalno sposobni. “To kaže, da je šola zelo pomemben dejavnik pri gibanju in pripravi otroka, da bo zdravo živel,” je poudaril Felda. Drugi steber bi bile umetniške vsebine in drugi tuji jezik, pri čemer bi otroci sami izbrali, kaj želijo, šole pa, kaj lahko ponudijo. Tretji steber pa je, da bi šole bolj vključili v lokalno okolje, tudi tako, da “zlasti v v prvem triletju ne moremo ostajati samo v učilnici”.
Poudaril je še, da bi moral biti pouk različnih predmetov – posebej na razredni stopnji – bolj povezan. “Opažamo, da se učenci učijo na pamet določene stvari pri posameznih predmetih. Učitelj razrednega pouka, ki uči vse predmete, se pogosto preveč oklepa le predmeta, ki je na urniku. To ni v redu, pouk bi moral biti bolj povezan, integriran ter iti v smer učenja strategij za reševanje problemov,” je poudaril in dejal, da gre v to smer tudi prenova učnih načrtov, ki poteka.
Nadarjeni ali pridni
“Če učenec na preizkusu znanja pokaže neko znanje, naslednji dan pa ga nima več, pomeni, da to ni pravo znanje,” je prepričan bodoči minister. Izpostavil je, da se danes v šolskem sistemu nadarjeni učenci porazgubijo in nimajo možnosti razvoja svojega potenciala. Doslej se je pri iskanju “nadarjenih izkazalo, da nismo našli nadarjenih, ampak pridne. To je tiste, ki so se nekaj naučili, niso pa znali naprej razvijati tega, kar so spoznali.” Dejal je, da trenutno potekajo raziskave, kako nadarjene izslediti in delati z njimi. “Na tem področju bomo poskušali nekaj narediti,” je napovedal.
Potrebujemo tudi več znanja digitalizacije, je dejal, “najprej pri učiteljih, ki bodo ta znanja lahko prenašali na učence”. Glede tega sodeluje z ministrico za digitalizacijo Emilijo Stojmenovo Duh. Pojasnil je, da pripravljajo prenovo kurikuluma v vrtcih, ki ga je treba posodobiti predvsem na področju digitalizacije.
V vrtce je trenutno vključenih 94 odstotkov otrok, starih od 3 do 6 let, kar je v primerjavi s tujino dobro. “Želimo si, da bi bili v vrtce vključeni vsi, vsaj za eno leto pred vstopom v šolo,” je poudaril Felda in dodal, da si želijo tja vključiti tudi romske otroke, da nato ne bi imeli težav s socializacijo ob vstopu v prvi razred osnovne šole.
Novo ministrstvo bo imelo dva državna sekretarja, ki sta zdajšnja direktorja direktoratov. Boris Černilec bo pristojen za vrtce, osnovne šole in posebne potrebe, Jasna Rojc pa za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje