Menu Item
Z zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o finančni upravi se bo na ustavno sodišče obrnil varuh človekovih pravic. Peter Svetina namreč meni, da gre pri členu, ki omogoča uporabo sledilnih naprav brez sodne odredbe, za poseg v zasebnost. Ta pa je z ustavo zajamčena človekova pravica.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je po preučitvi novele zakona o finančni upravi odločil, da bo zahteval začetek postopka za oceno ustavnosti. Razlog za to je določilo, po katerem se lahko predstojnik finančne uprave odloči za uporabo tehničnih pripomočkov oziroma sledilnih naprav, ki uporabljajo globalni sistem pozicioniranja (GPS) za zbiranje podatkov o položaju in gibanju.
Po oceni varuha gre za poseg v zasebnost, ki je ustavno zajamčena človekova pravica. Kot je izpostavil, pri odreditvi omenjenega ukrepa ni predviden predhodni sodni nadzor. Ukrep je po noveli zakona možno odrediti zgolj na podlagi razlogov za sum, da so bile storjene najtežje kršitve davčnih prepisov, kar pa je po Svetinovih navedbah razmeroma nizek dokazni standard. “Poleg tega v noveli ni jasno določeno, koliko časa sploh lahko tak ukrep traja. Omenjena ureditev bi tako močno odstopala od ureditve podobnih posegov v drugih pravnih postopkih, kot je na primer kazenski postopek,” je opozoril varuh človekovih pravic. Spomnil je še, da novela zakona tudi v javnosti vzbuja mnoge dvome o ustavnopravni primernosti.
Kot je poudaril Svetina, je institucija varuha človekovih pravic pri svojem delu in odločitvah o začetku postopka za oceno ustavnosti neodvisna in samostojna. “Tako smo delovali doslej in bomo še naprej, kar nenazadnje od nas zahteva tudi zakon o varuhu človekovih pravic. Svoje odločitve sprejemamo nepristransko na podlagi strokovnih argumentov in ne na podlagi pričakovanj ali zahtev posameznikov,” je zagotovil.
Institucija varuha človekovih pravic se je sicer v mandatu varuha Petra Svetine na ustavno sodišče doslej obrnila dvakrat: leta 2021 je vložila ustavno pritožno zaradi predaje neuspešnega prosilca za azil na Hrvaško, pred kratkim pa je varuh na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti 169. člena zakona o kazenskem postopku.
Zanimalo nas je, ali se bodo zaradi odločitve varuha v Gibanju Svoboda in Levici premislili in torej njihovi poslanci zahteve za oceno ustavnosti zakona o finančni upravi ne bodo vložili. V največji vladni stranki so nam odgovorili, da bodo pri svoji odločitvi vztrajali. Kot so napovedali, bodo podpise koalicijskih poslancev pod zahtevo za oceno ustavnosti zbirali prihodnji teden in jo nato tudi vložili na ustavno sodišče. Dodali so še, da so se o vložitvi zahteve dogovorili z Levico, ki je zato na torkovem glasovanju zakon podprla, in da bo Svoboda dogovor uresničila.
Premier Robert Golob je na današnji novinarski konferenci sicer dejal, da je bil na jutranjem sestanku predstavnikov koalicije dosežen dogovor, da se bo pod zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o finančni upravi podpisala tretjina poslancev vsake koalicijske stranke. Podpise bodo torej po njegovih besedah prispevali tudi poslanci SD, ki so se pri glasovanju o noveli zakona vzdržali. “Želimo ponovno dati jasno sporočilo, da smo kot koalicija enotni, čeprav včasih ne izgleda tako,” je poudaril predsednik vlade.
“Dokončnega dogovora ni bilo,” pa so se na njegove besede odzvali v poslanski skupini SD in dodali, da njihovi poslanci podpisov ne nameravajo prispevati. A v Gibanju Svoboda vztrajajo, da je premier Golob govoril resnico in da so koalicijske stranke dosegle dogovor, ki ga je predstavil javnosti. “V Gibanju Svoboda spoštujemo dogovore, sklenjene med koalicijskimi partnerji,” so navedli. Poslanci SD naj bi se sicer o tem, ali bodo podpise vendarle prispevali, po besedah naših virov danes popoldne ponovno pogovarjali.
Preberite še: Poslanci SD zanikajo Golobove navedbe: podpisov ne bodo prispevali
Zakon o ustavnem sodišču v 23.a členu določa, kdo lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti predpisa. To so državni zbor, tretjina poslancev, državni svet, vlada, varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije in računsko sodišče, generalni državni tožilec, organ oziroma reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti ali reprezentativni sindikat. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je pred dnevi opozarjala, da bi bilo za preprečevanje morebitnih zlorab ustrezneje, če bi finančnim inšpektorjem zeleno luč za sledenje dajalo sodišče. Vendar pa bi lahko informacijska pooblaščenka zahtevo za oceno ustavnosti sporne določbe zakona o finančni upravi vložila le, če bi obdelava osebnih podatkov že potekala in bi bil že uveden inšpekcijski postopek. Pri varuhu človekovih pravic teh omejitev ni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje