Po besedah premierja Roberta Goloba so se na jutranjem sestanku predstavnikov koalicije dogovorili, da bo vsaka koalicijska stranka pod zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o finančni upravi prispevala podpise tretjine poslancev. To ne drži, odgovarjajo Socialni demokrati. Poudarjajo, da dokončnega dogovora ni bilo in da se nihče od poslancev SD ne namerava podpisati.
Državni zbor je po odložilnem vetu državnega sveta v torek še enkrat podprl novelo zakona o finančni upravi. Potem ko je bila novela decembra izglasovana le z glasovi poslancev Svobode, so jo tokrat podprli tudi poslanci Levice, Socialni demokrati pa so se ponovno vzdržali. Preobrat so v Levici pojasnili z besedami, da so se zadovoljili z obljubo, da bo skupina poslancev koalicije vložila zahtevo za presojo ustavnosti spornega člena zakona o finančni upravi. Po zakonu o ustavnem sodišču je namreč med tistimi, ki lahko vložijo zahtevo za oceno ustavnosti, tudi tretjina poslancev.
Sporni člen, ki mu je nasprotovala opozicija in zaradi katerega se je pri glasovanju vzdržala SD, omogoča, da uradna oseba pri finančni preiskavi hujših davčnih prekrškov brez odredbe sodišča oziroma brez zunanjega nadzora namestil sledilno napravo, ki bo ugotavljala položaj oziroma gibanje blaga.
Po ponovni potrditvi novele pa so se pojavljale različne razlage, kdo naj bi vložil zahtevo za oceno ustavnosti spornega člena. Medtem ko so v Levici in Gibanju Svoboda najprej napovedovali, da bodo to storili njuni poslanci, je vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic v sredo dejal, da bi bilo to nenavadno in da obstaja vrsta institucij, ki lahko to stori.
So torej dilemo, kdo se bo obrnil na ustavno sodišče, v koaliciji sedaj razrešili, smo danes vprašali predsednika vlade Roberta Goloba. “Zjutraj smo imeli to vprašanje na koaliciji. Dogovorili smo se, da koalicijske stranke prispevajo vsaka po tretjino poslanskih podpisov za presojo zakona o finančni upravi,” je Golob dejal na novinarski konferenci ob prvi obletnici ustanovitve stranke Gibanje Svoboda.
Na novinarsko vprašanje, ali bodo podpise prispevali tudi v stranki Socialnih demokratov, je Golob odgovoril pritrdilno. “Želimo ponovno dati jasno sporočilo, da smo kot koalicija enotni, čeprav včasih ne izgleda tako,” je dejal predsednik vlade in pojasnil, zakaj je po njegovem mnenju presoja ustavnosti sploh potrebna.
“Pomembna je zato, da se odpravijo kakršnikoli dvomi, da bi kasneje prišlo do razveljavitve tega konkretnega člena. Želimo torej dobiti, še preden se začne člen v praksi izvajati, zelo jasno presojo, ali je ta člen na kakršenkoli način sporen,” je poudaril Golob. Dodal je, da v Gibanju Svoboda sicer ocenjujejo, da neustavnosti ni, a naj končno oceno poda ustavno sodišče. “Verjamem, da s tem zaključujemo poglavje zakona o finančni upravi,” je še dejal Golob.
Kot so nam povedali v poslanski skupini SD, pa Golobove navedbe o dogovoru vseh treh koalicijskih partneric, da bodo prispevale podpise pod zahtevo za oceno ustavnosti, ne držijo. “Dokončnega dogovora o tem ni bilo. Poslanci SD podpisov ne bomo prispevali,” so nam dejali Socialni demokrati.
V Gibanju Svoboda pa vztrajajo, da je predsednik vlade govoril resnico in da v njihovi stranki spoštujejo dogovore, sklenjene med koalicijskimi partnerji.
Kdo lahko zahteva oceno ustavnosti?
Po torkovi napovedi, da se bo del poslancev koalicije obrnil na ustavno sodišče, se je pojavilo tudi vprašanje, ali zahtevo za oceno ustavnosti sploh lahko vložijo poslanci, ki so zakon podprli.
Kot je dejal ustavni pravnik dr. Igor Kaučič, zakon o ustavnem sodišču pooblašča eno tretjino poslancev, da zahtevajo presojo ustavnosti zakona, ki ga je sprejel državni zbor. “Običajno gre v tem primeru za sredstvo opozicije zoper sprejeti zakon, ki mu nasprotuje. Čeprav je nenavadno, pa ni formalne ovire, da zahtevo vložijo tudi poslanci, ki so glasovali za zakon,” je pojasnil. Dodal je še, da ustavnosodna praksa taki razlagi doslej ni nasprotovala.
Predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Samo Bardutzky pa je na Twitterju izpostavil stališče ustavnega sodišča v eni izmed zadev, da to, da poslanci niso glasovali proti zakonu, ni ovira, da ne bi vložili zahteve za presojo.
“Le, če bi bilo poslancev, podpisanih pod zahtevo za presojo ustavnosti, preveč, bi ustavno sodišče zahtevo zavrglo, saj bi lahko 46 ali več poslancev v vsakem primeru samo spremenilo sporni zakon,” je zapisal Bardutzky. Ob tem pa je poudaril, da procesna dopustnost zahteve poslancev še ne pomeni, da se ne bi morali vzdržati dejanj, ki ne spoštujejo položaja ustavnega sodišča v sistemu delitve oblasti, kot ga razume tudi sodišče samo. “V treh desetletjih prakse se je izoblikovala izrazita nejevolja sodišča v situacijah, ko bi moralo odločati, kjer v resnici ni spora, je le potreba političnih akterjev, da se zagotovi legitimnost njihovi odločitvi,” je dodal ustavni pravnik.
Preberite še: Glasovali za zakon, zdaj ga pošiljajo v ustavno presojo: nenavadno, a dopustno
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje