Od torka nov režim testiranja, za potrditev okužbe dovolj hitri test

Koronavirus 31. Jan 202209:49 > 11:46
Sprememba režima testiranje
Foto: Borut Živulović/BOBO

S 1. februarjem se spreminja režim testiranja. Po novem bo za potrditev okužbe s koronavirusom dovolj pozitiven hitri antigenski test. Spreminja se tudi poročanje o hospitalizacijah, in sicer tako, da se bodo ločili tisti, ki so v bolnišnicah zaradi covida, in tisti, ki imajo covid kot pridruženo bolezen. Mario Fafangel, prvi epidemiolog v državi, pa je v intervjuju za svet24.si dejal, da bi lahko bilo marca – če bo šlo vse po najboljši poti – tudi konec karanten.

Minister za zdravje Janez Poklukar je na novinarski konferenci predstavil novo spremembo režima testiranja. Uvedba sprememb protokola je smiselna, je dejal, saj je virus med populacijo tako razširjen. Ukrep je začasen, saj bo v veljavi, dokler bo toliko koronavirusa med populacijo. Po novem bo tako za potrditev okužbe s koronavirusom zadostoval hitri antigenski test, in sicer od 1. februarja. To potrdilo bo veljalo samo za slovensko ozemlje, veljalo pa bo (tako kot evropsko) 180 dni.

Vse osebe, tako brez simptomov kot s simptomi, ki imajo pozitiven hitri antigenski test, imajo potrjeno okužbo s koronavirusom. Potrebne so osamitev in izolacija ter izdaja slovenskega digitalnega covidnega potrdila. Če je HAG negativen, a ima oseba simptome, nastopi 72-urna samoizolacija. Če so po 72 urah simptomi še vedno prisotni, mora oseba še enkrat opraviti hitri test. Če je ta pozitiven, gre za potrjeno okužbo s koronavirusom, v nasprotnem primeru pa naj se oseba obrne na izbranega osebnega zdravnika.

Testiranje s PCR-metodo bo določil osebni zdravnik oziroma zdravnik, ki obravnava bolnika. V to skupino sodijo predvsem kronični bolniki, nosečnice, imunsko oslabljene osebe in otroci, ki imajo povečano tveganje za rizičen potek bolezni.

“Razmere v bolnišnicah budno spremljamo, vrh okužb se vse bolj jasno izrisuje. Vse skupaj kaže, da se virus vendarle spreminja v nekaj, kar bomo lahko obvladali z drugačnimi, družbi bolj prijaznimi pristopi. Ukrepe bomo prilagajali tako, da bomo lažje živeli, da se nam bo obetala neka stara normalnost, ki pa bo še vedno prilagojena virusu, ki ostaja med nami. Prilagajati se bomo začeli na to, da se virus spreminja v endemičnega,” je optimistično zaključil minister Poklukar.

Nov način poročanja o hospitalizacijah

V zadnjih dveh letih je bila sprejeta množica ukrepov in navodil, je uvodoma dejal Poklukar, saj “imamo opravka z virusom, ki se nenehno spreminja”. Cilj je bil vseskozi enak, je dejal minister: čim prej premagati virus. Ponovil je tudi, kdo so izjeme od karantene, torej osebe, ki so prejele poživitveni odmerek, osebe, ki so prebolele covid in bile dvakrat cepljene, osebe, ki so prebolele covid v več kot 10 in manj kot 45 dneh, osebe, zaposlene v dejavnosti zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, pa tudi učenci, dijaki in študenti. Karantena pri njih nastopi, ko je okuženih več kot 30 odstotkov učencev in učenk.

Jutri se spreminja tudi veljavnost PCT-potrdil. Cepljeni s poživitvenim odmerkom so dobili neomejeno veljavna potrdila. Do danes je ta odmerek prejelo več kot 587.000 ljudi. Polno cepljeni brez poživitvenega odmerka pa bodo imeli veljavnost potrdila 270 dni od zadnjega cepljenja. Vsi cepljeni pred 1. majem bodo za veljavnost potrdila tako potrebovali poživitveni odmerek z mRNK cepivom. Veljavnost covidnega potrdila pri otrocih je seveda neomejena, saj se oni ne morejo cepiti s poživitvenim odmerkom. Več o tem, kaj se spreminja pri veljavnosti PCT-potrdila.

Trenutno je hospitaliziranih 818 bolnikov, kar je 165 več kot prejšnji ponedeljek. V intenzivni negi jih je 138. Trenutno je aktiviranih 13 covidnih bolnišnic, zaradi povečanja števila bolnikov pa so morali spet aktivirati SB Trbovlje.

Z jutrišnjim dnem se začenja nov način sporočanja podatkov. Ločevalo se bo med tistimi, ki so hospitalizirani zaradi covida, in tistimi, ki imajo covid kot pridruženo bolezen. Od skupnega števila hospitaliziranih je bilo na navadnem covidnem oddelku po zadnjih podatkih 394 hospitaliziranih zaradi covida in 286 s covidom kot pridruženo boleznijo, v enotah intenzivne terapije pa 119 zaradi covida in 19 s covidom.

Direktorica ZD Postojna dr. Irena Vatovec je na novinarski konferenci želela predstaviti delovanje zdravstva na primarni ravni, torej na ravni družinskih zdravnikov. Kot je povedala, so imeli veliko več dela z bolniki, ki so bili okuženi z delta različico. “Veseli smo, da omikron ni tako agresiven, čeprav o njem še ne vemo vsega,” je dejala. Ob tem je dejala, da se izgorelost zaposlenih stopnjuje, predvsem zaradi tega, ker je zaradi bolezni izpad velik, obremenitve pa se tako ne porazdelijo.

Zaveda se, da veliko ljudi, ki so imeli druge težave, ni bilo obravnavanih zaradi ukvarjanja s covid primeri, zato v novem protokolu vidi možnost, da bodo na primarni ravni na razpolago vsem, ki so bolni. “Čim prej bi radi začeli tudi preventivo, saj se bo opuščanje teh dejavnosti nekoč nekje poznalo,” je še dejala dr. Vatovec.

Marca konec karanten?

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ in vodilni epidemiolog v državi Mario Fafangel je v intervjuju za svet24.si spregovoril, kje trenutno smo v omikronskem valu in kaj nas čaka.

Kot je dejal, bi morala novica dneva biti to, kakšno je stanje v bolnišnicah, ne koliko je dnevno število okuženih. Poudaril je, da lahko epidemiologi sledijo razvoju epidemije predvsem zaradi učinkovitega sistema testiranja. “Laboratoriji, ki delujejo v ekstremnih razmerah, nam kljub vsemu še vedno omogočajo, da epidemiologi nismo ’slepi’. Vemo, kakšno je stanje, in narejen je načrt, da bi epidemiji lahko sledili tudi v prihodnje,” je povedal v intervjuju za svet24.si.

Naslednji teden ali dva bosta ključna za to, da vidimo, kakšen je vpliv omikronskega vala na hospitalizacije in presežne smrti. Ko bomo imeli to celostno sliko, bo nastopil čas, da se pogovarjamo o drugačnih pristopih k testiranju, je razložil epidemiolog.

Če se 14 dni po doseženem vrhu omikrona izkaže, da so domovi starejših občanov varni, da ni presežne umrljivosti in da bolnišnični sistem ni bil preobremenjen, lahko preidemo v fazo blaženja, pravi Fafangel. “Moje mnenje je, da v tej fazi obvladovanje epidemije s karantenami ne bi bilo več smiselno,” je dejal in dodal, da bi bilo lahko že marca – če bi šlo vse po najboljši poti – konec karanten.

Komentari

Vaš komentar