Po tem, ko je pred mesecem dni premier Janez Janša državljanom poslal naslovljeno pismo s pozivom k cepljenju, so se številni spraševali, kako je premier prišel do njihovih naslovov. V kabinetu predsednika vlade pojasnjujejo, da so naslove pridobili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ta pa jih je posredoval pošti. Niti predsednik vlade niti kabinet nista dostopala do naslovov. Pošiljanje pisem utemeljujejo na zaščiti življenj in opravljanje nalog v javnem interesu, ki ju določa GDPR. A pravnica Nataša Pirc Musar meni, da prijazno Janševo pismo kriterijem iz te uredbe ne zadošča. Na razplet postopka pri informacijski pooblaščenki še čakamo.
Polnoletni državljani so sredi decembra na svoje naslove prejeli naslovljeno pismo, ki ga je podpisal predsednik vlade Janez Janša. Na dveh straneh je premier podrobno opisal potek epidemije koronavirusa. Nato se je cepljenim zahvalil za cepljenje, necepljene pa je prosil, naj razmislijo o cepljenju. Ker so bila pisma poslana naslovljeno, se številni sprašujejo, kako so bili pri tem uporabljeni njihovi osebni podatki.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je sporočila, da je prejela več prijav državljanov. Zoper kabinet predsednika vlade (KPV) je po uradni dolžnosti uvedla inšpekcijski postopek, ki še ni končan. Po neuradnih informacijah zaključka postopka ni mogoče pričakovati pred koncem meseca.
Kabinet predsednika vlade pojasnjuje pravno podlago
Niti predsednik vlade niti KPV nista dostopala do podatkov o naslovnikih, so nam po skoraj mesecu dni na vprašanja o zakonski podlagi za obdelavo osebnih podatkov odgovorili iz KPV. “Podatke je njihov obdelovalec Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) posredoval neposredno pogodbenemu obdelovalcu EPPS Elektronsko pismo Pošte Slovenije,” so zapisali in poudarili, da KPV ni bil prejemnik podatkov. Ponovili so, da je Janša pismo poslal vsem polnoletnim državljanom brez selekcije in brez vpogleda v evidence.
Navedli so tudi pravno podlago, na podlagi katere so pri pošiljanju naslovljenih pisem obdelovali osebne podatke. Izpostavili so 9. in 22. člen zakona o varstvu osebnih podatkov. 9. člen zakona določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju. 22. člen pa določa posredovanje osebnih podatkov.
KPV kot pravno podlago navaja še 14. člen zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki določa obdelavo osebnih podatkov v zdravstvenem informacijskem sistemu eZdravje.
Dodali so še 6(1)(d) in 6(1)(e) člena splošne uredbe o varstvu podatkov, ki je javnosti znana tudi kot uredba, ki uvaja GDPR. Ta določata, da je obdelava podatkov zakonita, če je obdelava potrebna bodisi za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki ali druge fizične osebe, bodisi za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.
“Uporaba podatkov na opisan način je bila zakonita. Bila je potrebna za zaščito zdravja in življenja posameznika, na katerega se podatki nanašajo, ter drugih fizičnih oseb, s katerimi ima vsak posameznik osebne stike,” so še dodali v kabinetu predsednika vlade.
Pisma so sicer po naših informacijah so Janševa pisma prejeli tudi prebivalci Slovenije, ki niso državljani Slovenije. KPV sicer trdi, da so bili med naslovniki zgolj polnoletni državljani Slovenije.
NIJZ: Seznam naslovnikov je pripravil zunanji izvajalec
Na NIJZ so potrdili, da jih je za kontaktne podatke polnoletnih državljanov zaprosil KPV. Podatki so bili pridobljeni iz Centralnega registra podatkov o pacientih (CRPP), ki ga na podlagi zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva vodi NIJZ. Gre za register podatkov o pacientih z bivališčem v Sloveniji in drugih pacientih, ki v Sloveniji prejmejo zdravstveno oskrbo.
“Seznam naslovnikov je na podlagi kriterija starosti pripravil zunanji izvajalec NIJZ za področje upravljanja s CRPP (s katerim ima NIJZ sklenjeno tudi pogodbo o obdelavi osebnih podatkov) in jih posredoval na varen način neposredno izvajalcu tiska (na enak način, kot druga vabila in prvo evropsko digitalno covidno potrdilo, ki so ga državljani prejeli),” so zapisali na inštitutu.
Tudi NIJZ kot pravno podlago navaja splošne uredbe. “Ta ob upoštevanju določenih omejitev dopušča možnost obdelave osebnih podatkov za druge namene, kakor je tisti, zaradi katerih so bili zbrani. V tem primeru gre zgolj za pošiljanje pisma s podrobnejšimi informacijami o cepljenju in hkratnem vabilu na cepljenje osebam, ki še niso bile cepljene, oziroma vabilo na poživitveni odmerek zaradi zaščite življenjskih interesov posameznika oziroma javnega interesa. NIJZ ocenjuje, da je obdelava osebnih podatkov iz zbirke CRPP za zgoraj opisani namen dopustna na podlagi 1(d) in 1(e) 6. člena oziroma točko 2(i) 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, promocija cepljenja proti covid-19 je namreč najpomembnejši javno zdravstveni ukrep za obvladovanje epidemije in zdravje prebivalcev,” so sporočili.
Pirc Musar: Prijazno Janševo pismo ne zadošča kriterijem GDPR
Pravnica Nataša Pirc Musar meni, da nobeden od navedenih členov KPV ne daje pravnega temelja za pošiljanje pisem. Opozorila je na uporabo splošne uredbe o varstvu podatkov: točko d je mogoče uporabljati, ko je ogroženo življenje, točko e pa za naloge v javnem interesu.
“Janševo pismo, v katerem je necepljene pozval k cepljenju in se zahvalil cepljenim, je bilo zgolj prijazno pismo. To ni izvajanje javne naloge, zato po mojem mnenju točka e ne pride v poštev,” je pojasnila.
Na tem pravnem temelju bi bilo po besedah Pirc Musar mogoče poslati pismo prebivalcem nekega območja, na katerem bi epidemiologi ugotovili povečanje bolezni, ki ogroža javno zdravje. “NIJZ bi lahko iz baze potegnil podatke o prebivalcih tega območja in jih opozoril, kakšni so ukrepi. Prijazno Janševo pismo ne zadošča kriterijem, ki jih GDPR podaja v pravnih temeljih,” je povedala. Meni, da navedene pravne podlage ne bodo zdržale presoje pri pooblaščenki.
Koliko je stalo pošiljanje pisem?
Na vprašanje, koliko je pošiljanje pisem stalo, so nam na generalnem sekretariatu vlade odgovorili, da so bila pisma plačana z neposredno pogodbo, na podlagi krovne pogodbe, ki jo je z izbranim izvajalcem sklenilo ministrstvo za javno upravo po izvedenem postopku skupnega javnega naročila za izvajanje poštnih storitev 4. marca 2021. Ne KPV ne generalni sekretariat vlade nam zneska nista razkrila.
Po poročanju medijev pa je pošiljanje stalo 358.885 evrov brez davka na dodano vrednost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje