Odbor Združenih narodov, ki je letos obravnaval četrto poročilo Slovenije, se je v priporočilih osredotočil na položaj oseb brez državljanstva in prebežnike. Kritičen je do 10.a in 10.b člena zakona o tujcih, Sloveniji pa priporoča naj ju bodisi spremeni bodisi izbriše iz zakona. Odbor skrbi tudi pogostost otroških in prisilnih porok v romski skupnosti ter povečanje nasilja v družini.
Odbor Združenih narodov proti mučenju je letos obravnaval četrto periodično poročilo Slovenije, prejšnji teden pa je Sloveniji podal zaključna priporočila. V njih se je odbor opredelil tudi do 10.a in 10.b člena zakona o tujcih, položaja oseb brez državljanstva, izbrisanih, zaščiti otrok in družin ter spolnega nasilja.
V priporočilih je odbor izrazil zaskrbljenost zaradi poročil o množičnih kršitvah načela nevračanja prebežnikov v obdobju 2018–2021. Slovenijo je odbor opozoril, da mora zagotoviti, da nihče ni vrnjen v nasprotju z načelom nevračanja ter da imajo osebe v policijskih postopkih zagotovljene procesne pravice, so priporočila povzeli v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic.
Odbor se je opredelil do 10.a in 10.b člena zakona o tujcih. Opozoril je, da omenjena člena omejujeta dostop do azilnega postopka in vzpostavljata postopke, ki ne zagotavljajo jasnih varovalk za pravilno in individualno obravnavo prošenj za mednarodno zaščito ter policiji med obravnavo neustrezno dajejo diskrecijo, ki je ne bi smela imeti.
Iz priporočila odbora je razvidno, da morajo imeti v primeru aktivacije omenjenih členov vse osebe dostop do azilnega postopka in da mora policija opravljati prepoznavo oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Zato je odbor Sloveniji priporočil, naj ustrezno spremeni omenjena člena oz. ju odstrani iz zakona o tujcih.
Slovenija naj izboljša razmere v azilnih domovih
Odbor je izrazil zaskrbljenost nad določbami zakona o tujcih, ki omogočajo odvzem prostosti mladoletnikom brez spremstva in družinam z otroki. Prav tako je izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da je bila v letu 2022 prostost odvzeta 172 otrokom in 67 mladoletnikom brez spremstva, vključno z žrtvijo trgovine z ljudmi. Nastanitev otrok v azilnem ali študentskem domu so ocenili kot neprimerno.
Zato Sloveniji priporočajo, naj zagotovi, da otrokom in družinam z otroki ne bo odvzeta prostost izključno zaradi njihovega migrantskega statusa. Prav tako pa naj zagotovi ustrezno nastanitev za otroke brez spremstva in njihovo obravnavo.
Na podlagi poročil o prezasedenosti in neustreznih razmerah v azilnih domovih v Sloveniji je odbor podal priporočilo, naj država okrepi svoja prizadevanja za zmanjševanje prezasedenosti in izboljšanje materialnih razmer v azilnih domovih. Pri tem je odbor poudaril, da to vključuje tudi zagotavljanje dostopa do ustreznih socialnih, izobraževalnih, duševnih in telesnih zdravstvenih storitev.
Slovenija se je zavezala k ratifikaciji konvencije o osebah brez državljanstva
Odbor je Sloveniji priporočil, naj ratificira Konvencijo o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961, Slovenija pa se je tekom dialoga z odborom k temu zavezala.
Odbor prav tako priporoča, naj Slovenija vzpostavi postopek prepoznave oseb brez državljanstva. Trenutno namreč osebe brez državljanstva v Sloveniji kot take niso prepoznane, zaradi česar ne morejo dostopati do zaščite in pravic, ki jim kot osebam brez državljanstva pripadajo.
Obravnavali so tudi položaj izbrisanih. Odbor je izrazil zaskrbljenost, da več izbrisanih oseb ostaja brez državljanstva, da je izbris v veliki meri prizadel pripadnike romske skupnosti in da mnogi izbrisani niso prejeli zadostne odškodnine. Slovenijo je odbor pozval, naj sprejme nadaljnje ukrepe za povrnitev statusa stalnega prebivalca izbrisanim ter vsem žrtvam izbrisa zagotovi popolno in učinkovito popravo krivic, vključno z restitucijo, odškodnino in zadoščenjem.
Odbor skrbi pogostost otroških in prisilnih porok
Odbor je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi poročil o izjemno slabih življenjskih razmerah Romov v številnih naseljih in ovirah, s katerimi se soočajo pri dostopu do izobraževanja, zaposlovanja ter zdravstvene oskrbe. Odbor skrbi tudi pogostost otroških in prisilnih porok v romski skupnosti ter domnevnega pomanjkanja obsodb zaradi prisilnih porok, so povzeli v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic.
Opozoril pa je tudi na visoko raven nasilja v družini, ki se je občutno povečala v času epidemije covida-19. Prav tako je odbor v tem kontekstu izpostavil majhen delež pregonov domnevnih storilcev in obsodb.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje