Menu Item
"Danes odločitve ni pričakovati," je ustavno sodišče odgovorilo na naše vprašanje, ali je na četrtkovi seji sprejelo kakšno odločitev o pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija oziroma o predlogu za njeno zadržanje. Kasneje je sicer zakrožila informacija, da naj bi se med razpravo večina ustavnih sodnikov nagnila k zadržanju zakona, viri N1 pa pravijo, da naj bi razpravo nadaljevali.
“Seja še ni končana in danes odločitve ni pričakovati,” tako so na naše vprašanje, ali so ustavni sodniki na četrtkovi seji odločili o pobudi predsednika dosedanjega programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Petra Gregorčiča in drugih za oceno ustavnosti novele zakona o RTV oziroma o njihovem predlogu za zadržanje novele, odgovorili na ustavnem sodišču.
Kot ocenjujejo pravni strokovnjaki, odgovor ni povsem jasen. Po njihovih navedbah sicer nakazuje, da ustavno sodišče niti o zadržanju niti o skladnosti novele zakona o RTVS z ustavo odločitve ni sprejelo. Omenjena dikcija pa bi lahko pomenila tudi, da so se ustavni sodniki sicer že odločili, vendar je še možna revotacija oziroma sklep postane javen šele, ko je “odpravljen udeležencem v postopku”. V nekaterih krogih je zakrožila tudi informacija, da naj bi četrtkova razprava pokazala, da se je večina ustavnih sodnikov nagnila k zadržanju izvajanja zakona, nekateri viri N1 pa pravijo, da naj bi razpravo nadaljevali jutri.
Po noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki so jo volilci potrdili na novembrskem referendumu, je svet RTVS konstituiran, ko so v uradnem listu objavljeni sklepi o imenovanju oziroma izvolitvi večine (torej vsaj devetih) članov. Doslej sta člana sveta RTVS že imenovala Informacijski pooblaščenec in predsednica republike Nataša Pirc Musar. Prvi je na podlagi javnega poziva organizacijam, ki so dejavne na področju medijev, razvoja informacijske družbe in zagotavljanja transparentnosti, med štirimi prijavljenimi kandidati izbral univerzitetno diplomirano novinarko Špelo Stare. Predlagalo jo je Društvo novinarjev Slovenije. Nataša Pirc Musar pa je med predlogi registriranih verskih skupnosti – po naših informacijah naj bi prispeli štirje, med njimi tudi predlog Katoliške cerkve – izbrala Klaudijo Sedar, ki jo je predlagala Evangeličanska cerkev.
Kot smo poročali, pa je v sredo v koaliciji zavladala panika. Zakrožila je namreč informacija, da bi utegnilo ustavno sodišče na četrtkovi seji zadržati izvajanje novele zakona o RTVS. “Zadržanje bi prineslo nepopravljive posledice. Sedanje vodstvo bi javno televizijo dokončno uničilo,” je bilo mogoče slišati v vrstah vladajočih.
Preberite še: Panika v vladi: s predlaganjem prič želijo preprečiti zadržanje zakona o RTVS
Da bi lahko ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona o RTVS, so v koalicijskih vrstah sklepali na podlagi namigov, da naj bi bilo razmerje za in proti zadržanju med ustavnimi sodniki v preteklih tednih 4 : 4 (sodnik Rok Čeferin je bil iz odločanja o tej zadevi izločen), v zadnjih dneh pa naj bi se eden od sodnikov iz tabora nasprotnikov zadržanja izvajanja zakona nagnil v korist pobudnikov ustavne presoje.
Vendar pa današnji odgovori ustavnega sodišča namigom o razmerju 4 : 4 ne pritrjujejo. Kot so nam potrdili, je bila namreč ena od sodnic nekaj časa bolniško odsotna – v službo se je vrnila ta teden – iz česar izhaja, da bi lahko o zakonu o RTVS na preteklih sejah odločalo največ sedem ustavnih sodnikov. Glede na to, da za odločitev o zadržanju zadoščajo glasovi večine navzočih sodnikov in torej ni potrebna absolutna večina (vsaj petih), pa bi bila, če bi o predlogu za zadržanje na eni od preteklih sej odločalo sedem ustavnih sodnikov, odločitev o tem že sprejeta.
Zaradi bojazni, da se je tehtnica v zadnjih dneh prevesila v prid predlogu za zadržanje, je vlada na sredini dopisni seji sprejela sklep, da ustavnemu sodišču v postopku za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS predlaga javno obravnavo ter zaslišanje prič in izvedencev. Kot priče je navedla novinarko in voditeljico oddaje Intervju na TV Slovenija Ksenijo Horvat, novinarja in voditelja oddaje Odmevi Igorja E. Berganta in predsednika sveta delavcev RTVS Roberta Pajka, kot izvedenca pa profesorja s fakultete za družbene vede Igorja Vobiča.
“Po oceni vlade bi predlagane priče lahko izčrpno opisale dogajanje, ki je privedlo do kritičnih razmer na RTV Slovenija, ter škodljive posledice za Radiotelevizijo Slovenija ob morebitnem zadržanju novele zakona o RTVS,” je predlog ustavnemu sodišču za javno obravnavo in zaslišanje prič obrazložila vlada.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
