Škoda po katastrofalni povodnji bo dosegla več milijard evrov, je v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija povedal premier Robert Golob. Vlada se bo v torek posvetila novemu paketu ukrepov, tudi neposredno za ljudi. Na mizi bo tudi vprašanje novega rebalansa letošnjega proračuna. Samo za intervencijo bo država namenila preko 100 milijonov evrov. "Ne bomo gledali na stroške za vzpostavitev osnovne infrastrukture," je bil jasen Golob. To zagotovilo je vlada dala županom prizadetih območij, v torek se bo na temo nujnih ukrepov srečal tudi z vsemi tremi občinskimi združenji. Po Golobovih navedbah želijo delati z roko v roki z občinami, obenem pa poskrbeti tudi za ljudi.

Nasip, ki ga je v soboto predrla reka Mura, je bil na kritični meji že leta 2014. Vaščani Dolnje Bistrice so ga takrat zavarovali, tokrat pa je vendarle klonil pod silo – in to še preden jih je dosegel glavni vodni val. Ravno zaradi slednjega je hitro sledila evakuacija celotne vasi. Da nasip pušča, so vaščani in gasilci opazili še pred predrtjem. “Takrat smo urgentno poklicali ostale gasilce, da bi pripeljali vreče peska in to sanirali, vendar je v roku petih minut nasip prebilo, in ko smo tekli proti hiši, nas je vodni val spremljal. Ko sem prišel do hiše, je val že šel okrog hiše,” dogodek opiše Denis Škofič, sin lastnika hiše, ki jo je Mura poplavila do pritličja.

Več o tem preberite v prispevku: Očividec predrtja nasipa na Muri: Upam, da se ne bo saniral “na vrat na nos

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Franjo Bobinac je dejal, da športne zveze, klubi in društva ter druge športne organizacije že opravljajo prva obnovitvena dela po poplavah. "OKS se je takoj odzval in ponudil pomoč. Vsi, ki ste ob katastrofalnih dogodkih potrebni pomoči, nam to sporočite. Poskušali bomo pomagati po najboljših močeh. Trenutne razmere zahtevajo hitro ukrepanje, enotnost in medsebojno pomoč. Kar nekaj zvez in klubov se je že obrnilo na nas," je dejal Bobinac.

"Dnevno dobivamo podatke o poškodovanih športnih objektih. Ta čas se s tem ne ukvarjamo, ker moramo najprej omogočiti, da ljudje lahko živijo, hodijo v službo. Nato bo na vrsti poseben zakon, s katerim bomo pomagali športu. Škode je tudi na športnem delu veliko, danes smo se slišali z vodstvom OKS. Po tej prvi fazi obnove se bomo znali pogovoriti, kako pomagati tudi športu," pa je dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han v izjavi za medije po operativnem sestanku zaradi posledic poplav na gospodarstvo.

Na Hrvaškem se po poplavnem valu iz Slovenije še vedno spopadajo z naraslimi rekami. Na severu Hrvaške in v okolici Zagreba se po obilnem deževju in zaradi poplavnega vala iz Slovenije še vedno spopadajo z naraslo Dravo, Muro in Savo. Najbolj kritično je stanje v Murskem Središču in Svetem Martinu ob meji s Slovenijo, potem ko je Mura v nedeljo zvečer znova dosegla rekorden vodostaj, Drava pa je imela velik dotok vode iz Slovenije in Avstrije. Več o tem preberite v prispevku: Drava ogroža vasi v Podravini, Mura v Medžimurju

Iz Kajakaške zveze Slovenije so sporočili, da so po uničujoči poplavi, ki je uničila tudi kajakaški center v Tancu, zavihali rokave in začeli s čiščenjem nepojmljivega razdejanja. Delovne akcije so se udeležili tudi številni slovenski tekmovalci. 

Črno na Koroškem je danes znova obiskal tudi minister za obrambo Marjan Šarec. Kot pravi, je po kaotičnih dneh situacija bistveno drugačna, na pomoč pa so prišle tudi sveže sile z drugih koncev Slovenije. Prihaja tudi mednarodna pomoč, za katero se po ministrovih besedah ni bati. Tudi Šarec, ki je v zadnjih dneh obiskal skoraj vse prizadete kraje, priznava, da je v Črni na Koroškem res najhuje. “Po prvih kaotičnih dnevih je situacija sedaj bistveno drugačna,” je povedal minister.

Zaradi minulega obilnega deževja v velenjski občini ni prevoznih več cest, nekatere so prevozne pogojno. Še vedno sta ogrožena stanovanjska objekta pod Velenjskim gradom, plaz ogroža tudi stanovanjsko hišo v Lazah. Veliko škode je ujma naredila tudi v Braslovčah, kjer je brez strehe nad glavo ostalo 236 družin. V Šmartnem ob Paki grozijo plazovi.

Zaradi ujme je na nekaterih poplavljenih območjih države pitna voda onesnažena, kar lahko privede do tveganja za zdravje, predvsem prenosa nalezljivih bolezni. Do preklica naj se voda prekuhava, sicer pa naj se omeji njena raba, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Predstojnica centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ Nina Pirnat je na novinarski konferenci poudarila, da je za prebivalce ključno, da stalno spremljajo opozorila in informacije upravljavcev oskrbnih sistemov glede pitne vode ter upoštevajo ukrep prekuhavanja pitne vode, kadar je ta v veljavi. Pitje mikrobiološko onesnažene neprekuhane vode namreč povzroča tveganje za zdravje, ki se lahko kaže v obliki driske, bruhanja, slabosti, ki so jim še zlasti močneje podvržene občutljive osebe, otroci, nosečnice in pa starejši, je izpostavila.

Več o tem v prispevku: Pitje onesnažene neprekuhane vode je tveganje za zdravje: kako ravnati?

Za domačini Črne na Koroškem so napeti dnevi. Podivjane vode so jim uničevale in rušile domove ter ogrožale njihova življenja. Brez mobilnega signala so ostali v negotovosti, hrana pa je v kraj prišla šele z vojaki. Ekipi N1 so zaupali težke zgodbe in misli, ki so jih obhajale med divjanjem narave.

Bistveno je, da se interventno omogoči pretočnost rek ter pripravi srednjeročne in dolgoročne ukrepe, da se lahko tovrstnim dogodkom v prihodnosti izognemo, je ob današnjem ogledu posledic neurij v Zgornji Savinjski dolini dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Med drugim bo treba razmisliti o tem, kam se umeščajo gradnje, je ocenil.

Na Gorenjskem, kjer so se razmere po ujmi v preteklih dneh sicer nekoliko umirile, čeprav sanacija vse škode še zdaleč ni končana, grozijo plazovi. Trenutno 170 plazov ogroža objekte in ceste, število pa bo zagotovo še višje. Tudi za danes odrejena evakuacija dela prebivalcev Koroške Bele. 

Po podatkih oddelka za hidrološke napovedi Agencije RS za okolje se hidrološke razmere tudi v Pomurju, Podravju in ob reki Krki postopno umirjajo. Reka Mura v Gornji Radgoni od jutra hitro upada, poplavljene površine znotraj protipoplavnih nasipov se v zgornjem in srednjem toku zmanjšujejo. Reka v zadnjih urah hitreje upada tudi v spodnjem toku. Drava medtem poplavlja dolvodno od jezu Markovci, vendar še naprej upada. Poplavljene površine na tem rečnem odseku se bodo danes in jutri postopno zmanjševale.

Stanje po vremenski ujmi se danes umirja tudi v Spodnjem Podravju. Pretoki Drave in Dravinje padajo in narasle vode, ki so v preteklih dneh poplavile spodnje prostore okoli sto objektov, se počasi umikajo. Kjer se je voda že umaknila, ljudje čistijo in ocenjujejo škodo. Po besedah vodje ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Draga Murka bo trajalo še nekaj ur, da se bo voda umaknila iz poplavljenih stanovanjskih in gospodarskih objektov. Ti so med drugim v krajih Gajevci, Placerovci, Formin, Osluševci, Muretinci, Stojnci in Nova vas pri Markovcih.

Na Koroškem so bili v petek vsi zbirni centri zaprti, moten je bil tudi odvoz odpadkov. Danes so iz družbe Kocerod sporočili, da bo redni odvoz odpadkov spet stekel po razporedu na tistih območjih, kjer je omogočen dostop smetarskim vozilom. Od drugod jih bodo odpeljali z interventnim odvozom takoj, ko bo to mogoče. Uporabnike na nedostopnih področjih prosijo, naj odpadke zadržijo oziroma jih skladiščijo v vrečkah.

Hkrati so se v petih zbirnih centrih na Koroškem odločili podaljšati delovni čas za dve uri. To so zbirni centri Dobja vas v občini Ravne na Koroškem, Dovže v občini Mislinja, Muta-Vuzenica v občini Muta, Pameče v občini Slovenj Gradec ter Radlje v občini Radlje ob Dravi. V dopoldanskem času bodo centri odprti od 8. ure do 17. ure, v popoldanskem času pa od 10. do 19. ure vključno s sobotami. Do ureditve razmer na lokaciji pa ostajata zaprta zbirna centra Lokovica v občini Prevalje in Otiški Vrh v občini Dravograd.

Preostale občine je pozvalo, naj, če je možno, delovanje zbirnih centrov prilagodijo za prevzem večjih količin odpadkov, denimo z vzpostavitvijo začasnega skladišča za kosovne odpadke na primernem območju v lokalni skupnosti. "To bo pripomoglo k učinkovitejšemu obvladovanju odpadkov in preprečevanju morebitnih okoljskih tveganj," piše v pismu županom, objavljenem na spletnih straneh vlade.

V zbirni center Suhadole, ki je namenjen občanom Kamnika in Komende, je bilo mogoče odpadke pripeljati tudi minulo soboto. Ob delavnikih je odlagališče odprto vsak dan med 6. in 19. uro.

V ujmi je bila med bolj prizadetimi tudi Spodnja Savinjska dolina. V družbi Simbio so se tako odločili zbirne centre Prebold, Polzela in Braslovče izjemoma odpreti tudi danes, v torek in sredo, in sicer od 10. do 16. ure. V preostale njihove zbirne centre Bukovžlak, Žalec, Vransko in Vojnik je mogoče odpadke pripeljati po običajnem urniku.

Vsi zbirni centri v upravljanju družbe Simbio so bili izjemoma odprti že v nedeljo. Zaprt je bil le zbirni center Vojnik. "S tem želimo pomagati vsem občanom, ki so se soočili s katastrofalnimi poplavami, da začnejo čiščenje posledic," so v družbi zapisali na svojih spletnih straneh. Na sprejem odpadkov iz regije so pripravljeni z okrepljenimi ekipami.

V poplavah je prišlo tudi do poškodb, uničenja ali pogrešitev potnih listin, osebnih izkaznic, vozniških in prometnih dovoljenj ter drugih dokumentov. Vloge za nove dokumente je možno vložiti pri kateri koli upravni enoti brez plačila upravne takse. Postopek zamenjave poškodovanega ali uničenega dokumenta je enak kot za pridobitev novega. Kot so sporočili s pristojnih ministrstev, so osebe, ki so v poplavah ostale brez dokumentov ali so ti poškodovani, ob vlogi za nov dokument oproščene plačila upravnih taks za izdajo osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega in prometnega dovoljenja, tujskih listin - potnega lista za tujca oz. begunca, potrdila o prijavi prebivanja za državljana EU, dovoljenja za stalno prebivanje za državljana EU, dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana, dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU - in listin s področja orožja in prometa.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je takoj po ujmi začelo pripravljati vlogo za nepovratno pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Vlogo želijo Evropski komisiji posredovati čim prej, skrajni rok pa je v 12 tednih od nastanka prve škode. "Izkoristili bomo vse možnosti, vključno s predplačilom sredstev," so napovedali. Čeprav škoda še ni ocenjena, je po njihovih navedbah "že danes jasno, da bo tako visoka, da je Slovenija upravičena do pomoči" tega sklada. Od višine ocene in predvidenih ukrepov bo odvisna višina pomoči, za katero bo Slovenija zaprosila, o čemer pa je danes še preuranjeno ugibati, so dodali.

Mobilno omrežje telekomunikacijskega operaterja Telekom Slovenije deluje skoraj v celoti, mobilni signal imajo tudi prebivalci Črne na Koroškem, Mežice in Podvolovljeka, so danes sporočili iz podjetja. Z namenom zagotavljanja lažje komunikacije do 15. avgusta vsem svojim uporabnikom na prizadetih območjih omogočajo neomejen prenos podatkov.

"Le izjemni požrtvovalnosti vseh na terenu gre zahvala, da od skupno več kot 1.500 baznih postaj, kolikor jih ima Telekom Slovenije po vsej državi, ne delujejo le še tri, ki pa so na izjemno težko dostopnem terenu," so pojasnili. Ko se bo pojavila prva možnost, bodo sanirali tudi preostale tri.

Številni so v teh dneh lahko le nemočno opazovali deročo vodo, ki je pred njihovimi očmi uničevala vse, kar so z lastnim trudom gradili vrsto let. Ena bolj pretresljivih zgodb prihaja s Prevalj, kjer je besneča Meža pogoltnila hišo družine Fužir. Gabrijela Fužir Hudopisk je za N1 spregovorila o bolečih trenutkih, ki si jih bodo zapomnili za vedno. Ostali so dobesedno brez vsega. "Oče kljub nevarnosti noče zapustiti ogroženega območja in išče karkoli, kar bi se rešiti dalo – fotografije, spomine," pretreseno pripoveduje domačinka.

Zavarovalni skupini Triglav in Sava poročata, da bo škoda zaradi poplav oziroma zadnjih ujm vplivala na poslovanje v tretjem četrtletju. V obeh zavarovalniških skupinah pa poudarjajo, da imajo zadostno likvidnost in da ostajajo finančno stabilni. Več o tem v prispevku: Škoda bo velika, a imamo potrebno likvidnost

Kakšne so razmere po Sloveniji, kje je še vedno zelo hudo ter kakšno je stanje na državnih cestah in v javnem potniškem prometu? Odgovore na ta vprašanja so na novinarski konferenci podali ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, minister za podnebje, okolje in energijo Bojan Kumer ter vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin.

Več o tem preberite v prispevku: Koliko državnih cest je še vedno zaprtih in kako deluje javni potniški promet?