Odrejena tudi preiskovalna komisija DZ o sumih obvodnega financiranja političnih strank

Odrejena je tudi druga parlamentarna komisija, ki sta jo zahtevali opozicijski Svoboda in Levica. Potem ko so poslanci odredili preiskovalko o aferi Black Cube, so kasneje brez razprave in zgolj s predstavitvijo stališč poslanskih skupin odredili še preiskovalno komisijo o sumih domnevnega obvodnega financiranja političnih strank.

Prvopodpisani pod zahtevo za odreditev preiskovalne komisije, vodja poslancev Svobode Borut Sajovic, je poudaril, da po šestih mesecih kršitev poslovnika in ustave naposled ustanavljajo preiskovalno komisijo, ki bo nadaljevala pretekla razkritja, ne bo pa ponovno preiskovala že zaključenih zadev.

Pojasnil je, da je bil model delovanja določenih revij in medijskih hiš s pomočjo sredstev iz tujine, predvsem iz Madžarske, v preteklosti že razkrit, zdaj pa je ključno vprašanje prelivanje domačega javnega denarja v zasebne žepe.

"Bistvo preiskovalke o obvodnem financiranju je, da si zdaj odgovorimo na vprašanje, zakaj in kako, predvsem pa, komu sredstva iz državnih, javnih gospodarskih družb prihajajo na račune, da se plačuje, financira strankarske in pa zasebne interese," je poudaril Sajovic.

Svoboda: Državna podjetja niso bankomati politike

V največji opozicijski poslanski skupini Svobodi po besedah Teodorja Uraniča menijo, da namen preiskave ni napad na sedanjo koalicijo ali ponavljanje preiskav iz prejšnjega mandata, temveč preučitev poslovanja državnih podjetij in ugotavljanja novih dejstev glede njihove morebitne povezave s financiranjem političnih strank ter zasebnih interesov posameznikov.

Pri tem je izpostavil, da so posredno lastniki teh podjetij vsi državljani, zato mora javni interes prevladati nad političnim, in dodal: "Državna podjetja niso bankomati politike, niso last koalicije ali opozicije in nobenega javnega funkcionarja, tudi javnega denarja si ne sme z zlorabami prilastiti politika."

Uranič je še opozoril, da je transparentno financiranje politike ključni preizkus demokracije, pri katerem morajo na volitvah odločati ljudje, ne pa po zakulisnih poteh pridobljen denar, zaradi česar je treba brez dvojnih meril preveriti ravnanja vseh političnih akterjev.

"Javni interes ni prazna menica za nedoločeno preiskavo"

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je ocenil, da gre pri predlagani preiskovalki za reprizo iz prejšnjega mandata, ko so delo komisije zaznamovale zlorabe državnih organov, nepooblaščeno brskanje po bančnih računih in odtekanje zaupnih podatkov v medije za namene političnega obračunavanja s stranko SDS.

Čeprav je pozdravil nekatere nove varovalke, ki preprečujejo neposredno zbiranje podatkov o članih strank od bank, je na podlagi opozoril zakonodajno-pravne službe izrazil resne pomisleke glede nedoločnosti predmeta preiskave ter arbitrarnosti pri določanju časovnih okvirov in meril.

"V obrazložitvi je veliko besed o javnem interesu, transparentnosti, integriteti. S temi načeli se je težko ne strinjati, toda javni interes ni prazna menica za nedoločeno preiskavo," je dodal Mojškerc.

Černigoj: Nihče ne verjame, da boste preiskovali sami sebe

Andrej Černigoj iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus je spomnil na ravnanja nekdanje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki ni želela odrediti parlamentarne preiskave o Gen-I in financiranju Gibanja Svoboda, nekdanji premier Robert Golob pa se je izmikal zaslišanjem pred parlamentarno komisijo.

Černigoj je ocenil, da predlagatelji ne nameravajo preiskovati samih sebe in financiranja levih nevladnih organizacij. Prav zaradi tega je pomembno, da je bila v četrtek ustanovljena preiskovalna komisija, ki jo je na to temo predlagala vladajoča koalicija.

"Dobro je, da je bila poleg te parlamentarne preiskave včeraj odrejena tudi preiskava na zahtevo koalicijskih strank, saj nihče ne verjame, da boste v Svobodi in Levici preiskovali sami sebe, tako kot ste to počeli v prejšnjem mandatu, ko ste uzurpirali preiskovalno komisijo državnega sveta," je dodal.

"Ugotovitve komisij moramo uporabiti za nadgradnjo predpisov"

Po besedah Andreje Katič iz vrst Socialnih demokratov še vedno velja ustavno določilo, po katerem mora državni zbor na zahtevo najmanj tretjine poslancev odrediti parlamentarno preiskavo, ne glede na voljo večine. Manevre koalicijske večine, ki je trikrat v tem mandatu želela preprečiti ustanovitev dveh preiskovalnih komisij na pobudo opozicije, je zato označila za zlorabo.

Poudarila je, da je preiskovalna komisija v prejšnjem mandatu že nedvoumno ugotovila obstoj obvodnega financiranja več političnih strank in gradivo predala organom pregona, pri čemer javnost poleg politične upravičeno pričakuje tudi kazensko odgovornost.

"A po našem mnenju je v najvišjem javnem interesu, da ugotovitve dosedanjih in bodočih preiskovalnih komisij tudi uporabimo, da ustrezno nadgradimo predpise in s tem preprečujemo zlorabe," je poudarila Katič.

Levica: Državljani imajo pravico vedeti, ali politiki delujejo zakonito, ali pa so le "lutke na vrvicah interesov kapitala

V opozicijski Levici po besedah poslanke Tine Brecelj menijo, da sta zakonitost in transparentnost financiranja političnih strank temeljni predpogoj demokracije. Poslanka je ob tem opozorila na nevarnost, da se politika brez jasnih pravil lahko hitro prevesi v tržnico interesov.

Vladajoči večini je očitala, da je z dosedanjim trikratnim blokiranjem zahteve za parlamentarno preiskavo grobo kršila 93. člen ustave in zlorabila moč večine, kar pa so volivci na nedavnem referendumu po njenih besedah jasno zavrnili.

"Če nekdo z neomejenim ali prikritim financiranjem kupuje volilno prednost, ne kupuje zgolj oglasov, kupuje možnost vplivati na oblast, na prihodnost vseh nas. Če takšne sume pustimo neraziskane, tvegamo, da celotno državo spremenimo v talko strankarskih upnikov in zasebnih interesov," je poudarila Brecelj in dodala, da imajo državljani pravico vedeti, ali njihovi politični predstavniki delujejo zakonito, ali pa so le "lutke na vrvicah interesov kapitala".