Menu Item
Medtem ko je tona zakonito odloženega komunalnega blata še pred tremi leti stala 60 evrov, danes njena vrednost doseže tudi 240 evrov. Več novih odkritij nezakonito odloženega blata v naravi je po mnenju direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijana Zupanca "logična posledica razmer na trgu in nezmožnosti Slovenije, da zagotovi samozadostnost odstranjevanja odpadkov".
Po Dramljah in Pivoli so včeraj nezakonito odvrženo komunalno blato našli tudi v Šentjurju. “Vprašanje je, kje vse je to blato še odloženo. Nekaj primerov smo našli naključno, veliko primerov pa je lahko še neodkritih, in skrbi me, da je odstranitev blata v Sloveniji mnogo večja težava, kot sedaj kaže. Mislim, da je to zgolj vrh ledene gore,” je za N1 pojasnil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG) Sebastijan Zupanc, ki je naštel podobne okoljske katastrofe še na Krasu pri Rodiku in v Lokvi ter Stanežičah.
Da bodo tovrstne katastrofe pogostejše, so v ZKG opozarjali že avgusta 2019.
Takrat je namreč postalo jasno, da bo Madžarska s prvim januarjem 2020 zaprla svojo mejo za komunalno blato, ki smo ga pred tem v večinoma odlagali pri naši sosedi.
“Na ministrstvu so presodili, da je to problem občinskih gospodarskih javnih služb čiščenja odpadnih voda in naj občine ta problem rešujejo same, kljub temu da je bil na vidiku okoljski problem širših državnih razsežnosti,” je povedal Zupanc.
Odpadki šibka točka Slovenije
Od takrat so cene zakonitega odvoza komunalnega blata skokovito narasle. S 60 evrov na tono odstranjenega blata pred tremi leti vse do 240 evrov, kolikor doseže cena za tono zakonito odloženega komunalnega blata danes.
“Te cene nimajo ekonomske osnove, stroški niso taki. To so špekulativne cene zaradi povpraševanja in ponudbe. Če ni rešitve, je podjetje pripravljeno plačati marsikaj, samo da nekdo to blato odpelje. Seveda pa to odpira možnosti raznim špekulantom. To, kar se sedaj dogaja, je nekako logična posledica razmer na trgu in nezmožnosti Slovenije, da zagotovi samozadostnost odstranjevanja odpadkov. Ne govorim samo o blatu, podobno je z gorljivimi komunalnimi odpadki, embalažo. Na tem področju je Slovenija zelo šibka,” je poudaril.
Posledično so poskočile tudi cene čiščenja odpadnih voda, kot je dejal Zupanc, so v nekaterih občinah zrasle tudi za 70 odstotkov. To vidimo tudi prebivalci, ko prejmemo položnico, in sicer na postavki čiščenje odpadnih voda. “Odstranitev blata iz čistilnih naprav predstavlja pomemben strošek pri kalkulaciji cene čiščenja odpadnih voda, zato je vsakršna rast stroška odstranjevanja tega blata neposredno povezana z rastjo položnice, ki jo dobi gospodinjstvo,” je povedal.
Do kršiteljev popustljivi
Prenizke so tudi kazni za okoljske kršitelje, sploh če jih primerjamo s ceno zakonitega odvoza komunalnega blata. Po Zupančevih besedah smo do kršiteljev “popustljivi”, tovrstnih dejanj pa ne prepoznavamo dovolj kot kazniva dejanja zoper okolje. Zupanc je navedel primer nezakonito odvrženega blata, ki so ga lani našli na zemljišču ob cesti med Divačo in Kozino pri Rodiku. Kot je pojasnil, je voznik takrat dobil le opomin, podjetje, ki še danes opravlja enake dejavnosti, pa nekaj deset tisoč evrov kazni.
“To podjetje je še zdaj aktivno in še vedno vključeno v te ekscese, ki se dogajajo,” je dejal.
“Kazni so dejansko prenizke. Če bi to primerjali z Avstrijo, kjer so kazni mnogokrat višje, odgovorne osebe pa so kaznovane z zaporom in prepovedjo opravljanja dejavnosti oziroma zasedanj odgovornih delovnih mest v podjetjih, smo mi zelo popustljivi do teh kršilcev oziroma jim na neki način morda celo dajemo signal, da se v Sloveniji vendar izplača ukvarjati z okoljskim kriminalom,” je pojasnil Zupanc.
Kot je še dodal, mu ni znano, da bi v Sloveniji za okoljske delikte že kdaj predpisali zaporno kazen, čeprav je to po kazenskem zakoniku mogoče. Zakon predpisuje denarne kazni za pravne osebe, ki se gibajo med 75 tisoč in 125 tisoč evri za odlaganje odpadkov brez ustreznih dovoljenj ter med 225 tisoč in 375 tisoč evri za odlaganje odpadkov, ki povzroči večjo okoljsko škodo.
Rešitev v monosežigalnicah
Kot je pojasnil Zupanc, so v ZKG ministrstvu za okolje in prostor že lani predlagali kratkoročne in dolgoročne rešitve za problem nezakonitega odstranjevanja blata. Kot kratkoročno rešitev so predlagali mešanje komunalnega blata s pepelom ter izdelovanje kompozitnega materiala, s katerim bi lahko dopolnili rudniške rove.
“Konkretizirali smo Velenje, kjer imajo probleme s posedanjem zemljišč zaradi praznih rudniških rovov. Na drugi strani imajo Teš, ki ima velike količine pepela, s katerim ne vedo, kam bi,” je pojasnil za N1.
Dolgoročno so predlagali rešitev, h kateri stremijo tudi druge evropske države. Od leta 2030 je namreč predvideno, da bo treba iz komunalnega blata izločati fosfor, in sicer tako, da se blato sežge v monosežigalnici, iz pepela pa se potem izloča fosfor.
Kaj bi bila torej dolgoročna rešitev za Slovenijo? “Zagotovo gradnja monosežigalnic. Ocena je, da bi v Sloveniji, če bi k reševanju tega problema pristopili regijsko, zadostovale tri, štiri monosežigalnice. To, kar počnejo danes v Avstriji, Nemčiji, Švici, ko množično gradijo monosežigalnice – s tem se bomo morali soočiti tudi pri nas,” je odgovoril Zupanc.
“Verjamem, da bo država dovolj razumna, da bo z odškodninskimi tožbami zahtevala povrnitev stroškov od akterjev, ki so to škodo povzročili. Kolikor mi je uspelo prebrati iz medijev, so to podjetja in posamezniki, ki imajo premoženje. Torej mora država čim prej zavarovati to premoženje in iz njega poplačati vso sanacijo in nastalo okoljsko škodo”.
Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!