Kdo je v Pivoli v občini Hoče - Slivnica odložil več kot 200 kubičnih metrov komunalnega blata in s tem povzročil ekološko katastrofo? Gre za iste storilce tudi v primeru nelegalnega odlagališča v Šentjurju?
Policija je začela klobčič kriminalnega omrežja počasi razpletati, opravila je 18 hišnih preiskav na območju Maribora, Celja in Ljubljane, šest ljudi je bilo pridržanih, med njimi po naših informacijah tudi direktor CEP Celje Urban Majcen in direktor Lasaz Ljubljana Miran Zupančič. Osumljena naj bi bila kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, po naših informacijah pa tudi ponarejanja listin.
Kakšne so posledice opustošenja?
V Pivoli poteka sanacija od ponedeljka. Delavci najprej mešanico blata in zemljine nasujejo na en kup, vse posujejo z zeolitom, ki nase veže težke kovine in preprečuje smrad. Gre za zelo nedostopen teren sredi gozda. Preden so lahko začeli sanacijo, so morali preusmeriti strugo potoka, nasuti novo dovozno cesto in posekati drevesa.
Spomnimo, da so pred dvema tednoma domačini opazili blatni plaz. Kasneje so ugotovili, da so neznanci komunalno blato začeli odlagati že sredi maja. Po do sedaj zbranih podatkih naj bi šlo za organizirano kriminalno dejanje, ki je trajalo kar nekaj časa. Morda je bil prav izjemno deževen maj kriv za to, da se je to komunalno blato toliko razmočilo, da je spolzelo v dolino. Tudi do botaničnega vrta Univerze v Mariboru, kjer je povzročilo veliko škodo.
“Blato, ki ga je prinesel potok, je onesnažil potočno strugo in vsa vodna zajetja, ki jih imamo v botaničnem vrtu,” je povedal dr. Andrej Šušek, vodja botaničnega vrta Univerze v Mariboru. V botaničnem vrtu imajo štiri zajetja, in v ta zajetja je naneslo odpadno blato. Kot je pojasnil Šušek, so največjo škodo utrpele rastline, ki rastejo v vodi. Tiste, ki rastejo na brežinah ob vodi, pa so zaradi blata ogrožene.
Blato, ki je onesnažilo potočno strugo, je vplivalo tudi na živali. “Žab danes ne vidimo,” je pojasnil vodja botaničnega vrta. Po njihovih predvidevanjih se je živalim sicer uspelo pravočasno umakniti. Živalim, ki so živele v vodi, na primer potočni raki in polži, pa se verjetno ni uspelo pravočasno umakniti in so verjetno poginile.
Za sanacijo je odgovorno vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj. Vsi ribniki se morajo sedaj presušiti, da se loči voda od blata. Blato bodo potem s stroji odpeljali na posebna zbirna mesta, kjer se ga bo prečistilo in obdelalo. Ribniki in potočne struge se bodo prečistili, oprali in ponovno zapolnili z vodo ter jih bo mogoče uporabiti.
Akuten problem, ki kaže na sistemske težave
Onesnažen je bil tudi vodni vir, iz katerega se napaja pet kmetij. “Zaenkrat je kontaminirano samo zasebno zajetje. Vprašanje je, ali gre za dolgoročno ali kratkoročno onesnaženje,” je pojasnil Marko Soršak, župan občine Hoče – Slivnica. Birokracijo bodo reševali za nazaj. Ne vedo pa, koliko strupenih snovi je pronicalo v podtalnico.
Dobra dva kilometra stran od nelegalnega odlagališča blata sta črpališči vode Bohovo 1 in Bohovo 2, proti vzhodu pa še črpališče Dobrovce. Če bodo onesnaženi ti viri, bi to povzročilo velike težave. Mariborski vodovod spremlja dogajanje. Če bo zaznal, da so snovi prišle do podtalnice, bo pravočasno ukrepal.
“Na dolgi rok je vprašanje, kako onesnažena je zemlja. Če je onesnažena podtalnica, je nemogoče sanirati,” je pojasnil Soršak. V tem primeru bodo morali morda celo počakati med 20 do 30 let, da narava sama prečisti zemljo.
Ker se je to početje dogajalo kar nekaj časa in je verjetno šlo za organizirano združbo, je neverjetno, da nihče ni opazil tovornjakov, ki so odvažali komunalno blato. “Zagotovo so jih opazili,” je pojasnil Soršak ter dodal, da se tovrstno blato v večini primerov prevaža v velikih tovornjakih. Soršak zato poziva vse, ki so tovrstno dogajanje opazili, naj to takoj sporočijo na inšpektorat za okolje. “Sedaj je na vrsti politika, ki mora poskrbeti za ustrezno zakonodajo. Za svoje smeti moramo namreč poskrbeti sami,” je še dodal župan občine Hoče – Slivnica.
Naravno celjenje lahko traja do 30 let
Ekologi brez meja že leta organizirajo čistilne akcije, vendar še niso naleteli na takšno odlagališče. Za takšne lokacije redko izvejo. Če izvejo, pa se takoj odzovejo in sporočijo inšpektoratu. “Slovenija je kraška dežela, naša tla so izjemno prepustna in zelo hitro se lahko onesnaži naše pitne vire, ” je povedal Jaka Kranjc iz iniciative Ekologi brez meja.
Kako hitro si neki vodotok opomore ter se vanj vrne življenje, je odvisno od vrste onesnaženja, vendar gre pri tem za strašno asimetrijo, je pojasnil Kranjc. “Takšno odlaganje se zgodi v nekaj minutah. Sanacija pa je draga in traja. Tudi samo naravno celjenje lahko traja 20, 30 let,” je nadaljeval predstavnik iniciative. Onesnaženja pa so lahko tudi trajno obstojna, kar pomeni, da se obdržijo podobno kot plastika.
Kot je še pojasnil Kranjc, jih ljudje načeloma obveščajo, če opazijo odlagališča. “Ko je enkrat zadeva narejena, pa je v bistvu prepozno,” je razložil in dodal, da bi bistveno več morali narediti na preventivi. Večina tovornjakov ima namreč vgrajene tahometre in GPS-naprave, torej bi pristojni morali takoj ugotoviti, ali je tovornjak “zašel” na takšno pohorsko mikrolokacijo.
Na ekološko katastrofo se je odzval tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. “Sanacija je ovrednotena na približno pol milijona evrov. Ocenjujem, da bomo storili vse, da bo povzročitelj te okoljske škode to tudi plačal. Gre za res kriminalno zavržno dejanje. Verjamem, da bodo tudi naši drugi organi pregona in sodni organi storili vse, da takšna dejanja najhuje obsodimo in da tudi izterjamo škodo, ki jo bodo utrpeli davkoplačevalci za to sanacijo od tistih, ki so to škodo povzročili,” je Vizjak odgovoril na vprašanje N1.
V zadnjem času se primeri množijo
Trenutno na inšpektoratu za okolje in prostor obravnavajo šest tovrstnih primerov. Eden je že zaključen, pet jih je še aktivnih. Glavni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor Franc Rančigaj je pojasnil, da so tudi v Zalogu malo pred novim letom odkrili nelegalno odlagališče. “Odločbo smo morali izdati lastniku zemljišča, ker lastnik ni želel razkriti, kdo mu je to prepeljal. Očitno je bil s tem dogovorjen. Če se povzročitelja ne odkrije, je za odstranitev nezakonito odloženih odpadkov odgovoren tudi lastnik zemljišča,” je pojasnil Rančigaj.
V Šentjurju, kjer je bilo odloženih 20 kubičnih metrov blata, bodo sanacijo plačali sami. “Ker smo mi lastniki zemljišča, bo verjetno na koncu odločba, kjer bodo inšpektorji lastnika pozvali, naj to odstrani. To lahko traja tudi dva meseca in tako dolgo ne bomo čakali in bomo pod strokovnim nadzorom javnega komunalnega podjetja to danes tudi odstranili,” je povedal župan Šentjurja Marko Diaci.
Tudi šentjurski župan verjame, da je tovrstnih manjših odlagališč po državi še veliko, zato državljane in državljanke poziva, naj pogledajo v svojem okolju, če so opazili nelegalno odložen material. Ker je travnata površina, kjer so blato odkrili, v bližini industrijske cone, v tem času pa je tudi čas košnje, ko kmetje gnojijo polja in travnike, pristojni verjetno zaradi tega niso prej odkrili odlagališča.
Število primerov nelegalno zavrženega blata se je v zadnjem času verjetno povečalo, ker mnoga podjetja odvoza niso zmožna finančno pokriti. “Cena izvoza ravnanja z blatom se je podražila. Veliko tega blata smo namreč doslej izvažali na Madžarsko,” je pojasnil Kranjc in dodal, da se premalo zavedamo, kako krhka je narava. “Nekateri ekosistemi, mehanizmi in snovni tokovni v naravi so precej občutljivi. Zato imamo dodatno zakonodajo, vendar ni dovolj,” je pojasnil Kranjc, ki meni, da imamo predvsem sistemske in konceptualne težave. “Slovenija ima ogromno pitne vode. Imamo naravno danost, ki po svetu ni samoumevna, in če ne bomo ohranili tega strateškega vira, se nam slabo piše,” je zaključil predstavnik iniciative Ekologi brez meja.
Kazni za nelegalno odlaganje so prenizke
Cene zakonitega odvoza komunalnega blata se v tem trenutku gibajo zelo različno. Od leta 2018 do danes so zrasle od 60 evrov pa vse do 240 evrov za tono, pojasni Sebastijan Zupanc, direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
“Te cene nimajo ekonomske osnove, saj stroški niso taki. To so špekulativne cene zaradi povpraševanja in ponudbe,” je dodal Zupanc. Kazni za nelegalno odlaganje odpadnega blata pa so dejansko prenizke. Če bi to primerjali z Avstrijo, kjer so kazni mnogokrat višje in so odgovorne osebe kaznovane z zaporom in prepovedjo opravljanja dejavnosti oziroma zasedanj odgovornih delovnih mest v podjetjih, smo mi zelo popustljivi do teh kršilcev oziroma jim na neki način morda celo dajemo signal, da se v Sloveniji kljub vsemu izplača ukvarjati z okoljskim kriminalom.
Dolgoročna rešitev pa je pravzaprav znana. Evropa stremi k temu, da je treba iz blata iz čistilnih naprav izločati fosfor, da je treba zagotavljati krožno ekonomijo tudi na tem področju. Od leta 2030 je namreč predvideno, da bo treba obvezno izločati fosfor iz blata. Torej, kaj je za Slovenijo rešitev? Zagotovo gradnja monosežigalnic. Ocena je, da bi v Sloveniji, če bi k reševanju tega problema pristopili regijsko, zadostovale tri, štiri monosežigalnice. To, kar počnejo danes v Avstriji, Nemčiji, Švici, ko množično gradijo monosežigalnice – s tem se bomo morali soočiti tudi pri nas v Sloveniji.
“Razumem, da bo država dovolj razumna, da bo zahtevala refundacijo stroškov od akterjev, ki so to škodo povzročili z odškodninskimi tožbami,” je še zaključil današnji gost v oddaji N1 STUDIO. Gre namreč najverjetneje za podjetja in posameznike, ki imajo premoženje, iz katerega bodo poplačali vso sanacijo in nastalo okoljsko škodo.
Poglejte celotno oddajo N1 STUDIO
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!