SDS in NSi bosta vložili zahtevo za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih glede rabe konoplje in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zahtevo bodo vložili ob objavi odlokov v uradnem listu, ob tem pa bodo zahtevali tudi njuno zadržanje do končne odločitve. To bi lahko premaknilo izvedbo omenjenih referendumov z 9. junija, ko bodo evropske volitve.
Opozicijski SDS in NSi sta napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih glede rabe konoplje in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Da naj bi se opozicijski poslanci pogovarjali o ustavni presoji in zadržanju dveh referendumskih odlokov, smo poročali že v začetku tedna. Zahtevo za oceno ustavnosti bodo v SDS in NSi vložili, ko bodo odloki o razpisu teh dveh referendumov objavljeni v uradnem listu. To lahko stori najmanj tretjina poslancev.
Menijo namreč, da je referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju s 17. členom ustave, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pri referendumu o konoplji pa poudarjajo procesne nepravilnosti, saj sta v državnozborskem postopku iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki bi po mnenju opozicije morali biti predmet dveh referendumov.
V opoziciji bodo predlagali tudi zadržanje teh dveh referendumskih odlokov do končne odločitve ustavnega sodišča. Če bi se ustavno sodišče odločilo za njuno zadržanje, bi se lahko izvedba teh dveh referendumov zamaknila, kar pomeni, da volivci o teh vprašanjih ne bi odločali skupaj z evropskimi volitvami, 9. junija.
“Če imaš 40 poslancev, ne pomeni, da lahko počneš, kar se ti zljubi”
V SDS ocenjujejo, da je pomembno, da se do nadaljevanja referendumskih postopkov že v začetni fazi opredeli ustavno sodišče, podali bodo tudi predlog, naj ustavno sodišče zahtevo obravnava prednostno. Poslanec SDS Danijel Krivec meni, da ustavno sodišče lahko odloči do trenutka, ko začnejo teči referendumska opravila, “če je volja”. “Če pa je cilj, da se na nek način zavlačuje, je pa tudi to možno,” je dejal v izjavi za medije.
Državni zbor je namreč v četrtek odločil, da bodo referendumi potekali 9. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament. Roki za referendumska opravila bodo tako začeli teči 6. maja. Takšno odločitev so podprli poslanci Svobode, ki so predloge odlokov tudi vložili, in poslanci Levice. V SD, kjer so sicer z dopolnilom predlagali, naj se posvetovalni referendumi izvedejo novembra, so se glasovanja vzdržali. V SDS in NSi pa so temu nasprotovali, z SD pa delijo mnenje, da bodo teme referendumov v kampanji zasenčile evropske teme.
“Če imaš 40 poslancev v DZ, ne pomeni, da lahko počneš, kar se ti zljubi,” je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Opozicija je dolžna zaščititi parlamentarni postopek, ki je bil po njegovem mnenju s sprejemom odlokov za te posvetovalne referendume “grobo kršen”. “Vidi se, da celo njihovi partnerji v koaliciji pravzaprav niso zadovoljni, ampak niso imeli druge izbire,” je dodal.
Foto: N1
Z razpisom teh referendumov želi Gibanje Svoboda “zlorabiti in ugrabiti” volilno kampanjo za evropski parlament in zagotoviti višjo udeležbo, je prepričan Cigler Kralj. Vsa tri referendumska vprašanja so po mnenju NSi zavajajoča in nimajo podlage v zakonskih rešitvah. “Volivke in volivci bi se čutili prevarani, ko bi ugotovili, da pravzaprav niso odločali o ničemer,” je dejal.
Krivec izpostavlja, da so te referendumske pobude ob evropskih volitvah “nepotreben balast”, na katere so volivci že odgovorili, zapisane so tudi v koalicijsko pogodbo. Tudi Cigler Kralj izpostavlja, da bi morala vlada zato ta vprašanja reševati sama.
“Od takrat, ko so izumili to, da drva več ne gorijo, smo od njih slišali že vse sorte,” pa se je na te očitke odzval vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Kot je dodal, je zahteva za ustavno presojo legitimna pravica opozicije. “Vedno znova me pa preseneča, zakaj se nekdo lahko tako boji demokratične volje ljudi in pa posveta o družbenih vprašanjih, ki so pomembna za vse,” je dejal. Zagotavlja, da so se jih lotili skrbno in premišljeno. “Mislim, da smo tudi pravno in ustavno ravnali in razmišljali tako, kot je treba, nenazadnje so se na to temo oglasili že tudi eminentni slovenski ustavni pravni strokovnjaki,” je dejal. Dodal je, da bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali v vsakem primeru.
Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec pa je v četrtek za medije dejal, da so takšne zahteve tudi pritisk na ustavno sodišče. “Bi se v takem primeru ustavno sodišče moralo odločiti v zelo kratkem roku, ker bodo referendumski roki začeli teči že v začetku maja, tako da ne vem, kakšna je možnost uspeha za takšen predlog,” je dejal.
Foto: Denis Sadiković/N1
Ustavni pravnik Bardutzky: Ne moremo trditi, da bi zaradi posvetovalnega referenduma prišlo do neustavnosti
Posvetovalni referendum je pravno neobvezujoč in posledično sam po sebi nima pravnih posledic. Zato ustavni pravnik Samo Bardutzky ob pobudi opozicije za ustavno presojo in zadržanje odlokov o razpisu referendumov o rabi konoplje in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pravi, da se zastavlja vprašanje, o čem bi odločalo ustavno sodišče. Po mnenju predstojnika katedre za ustavno pravo Bardutzkyja je vprašanje o pristojnosti ustavnega sodišča glede presoje odlokov za razpis posvetovalnih referendumov zelo kompleksno. Spomnil je, da lahko ustavno sodišče presoja o splošnih aktih.
“Ustavno sodišče je že reklo, da je odlok o razpisu zakonodajnega referenduma splošni akt in povsem možno je, da se tudi v primeru razpisa posvetovalnega referenduma šteje za pristojnega. Toda posvetovalni referendum za razliko od zakonodajnega sam po sebi nima pravnih posledic. Zakonodajni referendum ima zelo otipljivo pravno posledico. Pri tem se lahko prepreči uveljavitev zakona, ki je bil sprejet v državnem zboru. Medtem pa so učinki posvetovalnega referenduma pravno neobvezujoči,” je izpostavil.
Zato je po mnenju Bardutzkyja zelo dobro vprašanje, kaj točno bi presojalo ustavno sodišče in kaj točno bi bila vsebina njegove presoje, “kajti ne moremo trditi, da bi zaradi posvetovalnega referenduma prišlo do neustavnosti,” je izpostavil. Spomnil je tudi, da zakon o ustavnem sodišču kot pogoj za zadržanje izvrševanja izpodbijanega splošnega akta zahteva, da se izkaže, da bi v tem primeru lahko nastale težko popravljive posledice. Zato se po mnenju Bardutzkyja v primeru posvetovalnega referenduma, ki nima pravno zavezujočih učinkov, postavlja tudi vprašanje, katere bi bile s pravnega vidika težko popravljive posledice, je dodal.
“Še vedno mora državni zbor, pa če se strinja s stališčem, izraženim na referendumu ali ne, to pretopiti v zakon ali v neko drugo odločitev in šele takrat lahko nastanejo neke posledice. V tej fazi si težko predstavljam, kaj bi bile težko popravljive posledice,” je izpostavil. Bardutzky sicer v napovedi opozicije vidi predvsem poskus zamajati časovnico izvedbe referendumskega dne. A glede tega po njegovem razumevanju ni ovir, da se ga recimo ne bi izvedlo skupaj z evropskimi volitvami. “In dvomim, da bi ustavno sodišče interveniralo na tej točki,” je dejal. Ne glede na to pa meni, da ustavno sodišče ne bo zavrglo zahteve za presojo.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje