Menu Item
Novi odhodi iz novinarstva v vladajočo stranko Gibanje Svoboda oziroma vlado so v tem tednu zatresli tudi novinarski ceh. Naši sogovorniki izpostavljajo, da gre za hud udarec verodostojnemu novinarstvu ter izgubo integritete in zaupanja javnosti. Govorijo o "pljunku v lastno skledo" in o absurdnosti tega, da je trenutna oblast napovedovala depolitizacijo medijev, zdaj se pa novinarji politizirajo. Za povrh pa jih premier Robert Golob še sam javno vabi. To izjavo je sicer danes pojasnil in napovedal še več novinarskih prestopov v tem mandatu.
Zadnjim novinarskim prestopom v vrste vladajoče politike je skupno to, da izhajajo oziroma so povezani z medijem Necenzurirano, ki je v zadnjih dveh letih in pol objavil vrsto preiskovalnih zgodb, zlasti o ravnanjih pretekle vlade Janeza Janše. Dolgoletna novinarka Vesna Vuković z omenjenega portala odhaja v največjo parlamentarno stranko Gibanje Svoboda (GS), kjer bo prevzela vodenje odnosov z javnostmi in komuniciranja.
Njen dosedanji sodelavec, ki naj bi za portal pisal še naprej, Tomaž Modic, je postal strokovni sodelavec preiskovalne komisije parlamentarne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja volilne kampanje strank pred letošnjimi državnozborskimi volitvami. Za sodelavca si ga je izbrala predsednica komisije iz vrst Gibanja Svoboda, poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki je v politiko prav tako prestopila iz medijev, in sicer je bila do začetka letošnjega leta novinarka notranjepolitične redakcije na TV Slovenija.
Petra Bezjak Cirman, žena odgovornega urednika portala Necenzurirano Primoža Cirmana, nekdanja dolgoletna novinarka in sedanja predsednica sveta delavcev na RTV Slovenija, bo 16. avgusta na predlog premierja Roberta Goloba prevzela funkcijo v. d. direktorice vladnega urada za komuniciranje. Vlada jo je na današnji dopisni seji že imenovala na položaj. Je pa predsednik vlade v sredo presenetil v odgovoru na vprašanje Dela, ali bo Primož Cirman prevzel vodenje portala Siol. Golob je dejal, da je Cirman “eden najboljših, če ne celo najboljši raziskovalni novinar v Sloveniji” in da – če bo to kdaj želel – ga Golob vzame v službo “kadarkoli”.
Dogajanje po mnenju naših sogovornikov odpira več vprašanj, najbolj burni odzivi pa prihajajo iz novinarskih vrst. Po besedah odgovornega urednika 1. programa Radia Slovenija Danijela Posleka so ti zadnji novinarski prestopi “pljunek v lastno skledo, ker pomenijo hud in neposredni udarec verodostojnemu novinarstvu”. “Integriteta je namreč naš glavni adut, tudi naš glavni zaveznik in s tovrstnimi ravnanji jo izgubljamo neprimerljivo hitreje, kot pa smo jo gradili”, dodaja Poslek, ki meni, da je treba reči bobu bob, opozarja pa tudi na to, da se bomo novinarji ob tovrstnih prehodih še težje upirali posameznikom, “ki nas dnevno obkladajo s kritikami na račun pristranskosti”. Zato je zanj kakršnakoli politično novinarska sprega – leva ali desna – nesprejemljiva in ga žalosti.
Predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek se je najprej odzvala na omrežju Facebook, z besedami, da je “žalostna in razočarana” ter da je “rahlo absurdno, kako nam aktualna oblast dopoveduje, da bo depolitizirala (javne) medije, hkrati pa se medtem novinarji politizirajo”. Na naše vprašanje, v čem ti primeri izstopajo od preteklih novinarskih prestopov, Lesjak Tušek odgovarja, da je primer Petre Bezjak Cirman poseben, ker gre za nekdanjo novinarko in dosedanjo predsednico sveta delavcev RTV Slovenija, “v zadnjem obdobju pa se ukvarjamo predvsem s poskusi političnega prevzema RTV in vseh političnih pritiskov”. Meni, da ima to večje posledice kot odhod kakega drugega novinarja, ki ga morda nismo opazili.
Izbira poklicne poti oziroma prehod novinarjev v druge službe (politiko, piar, sploh v politiki) je osebna odločitev posameznika. Pogosto pa žal, četudi le navidezno, spodkopava verodostojnost novinarstva v širšem smislu,🧵 1/6
— DNS - Naprej/Forward (@novinarSI) August 11, 2022
V primeru Vesne Vuković in raziskovalnega portala Necenzurirano pa predsednica DNS ocenjuje, da se “odpira kar precej vprašanj, vezanih tudi na kredibilnost prejšnjega dela”, Primoža Cirmana pa tu vidi kot “neko kolateralno škodo teh odhodov.” Po njenem se lahko zdaj vprašamo o statusu preiskovalnega novinarstva in “nekih kombinacij, ki so tu lahko sporne”.
Profesor s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) dr. Marko Milosavljević potrjuje, da ti primeri izstopajo. Kot pravi, gre v primeru Vesne Vuković in portala Necenzurirano za zelo izpostavljene novinarje, ki so v minulih letih objavili vrsto preiskovalnih zgodb. Zato je prehod takšnih preiskovalnih novinarjev v politiko bistveno bolj relevanten za slovensko novinarstvo kot prehod kakšnih drugih novinarjev, recimo s področja avtomobilizma, športa ali zabave.
Tudi dejstvo, da se preiskovalni novinar opredeli za določeno politiko ali stranko, je zato bistveno bolj pomembno ali problematično za javnost, saj “mora novinarstvo, predvsem preiskovalno, ohranjati stalno distance do politike in držo profesionalne distance, ta vtis pa je v primeru prehoda novinarja k neki stranki ali politiki težko ohraniti ne samo za trenutno obdobje, ampak tudi za minule mesece”.
Zaradi navedenih razlogov se pojavlja vprašanje “brisanja meja med politiko in novinarstvom, čeprav gre v osnovi za popolnoma legalno in legitimno odločitev nekoga, da iz različnih utemeljenih razlogov spremeni kariero.” V vsakem primeru pa se ta meja v luči odnosov med slovensko politiko in novinarstvom po njegovem vedno bolj poskuša zabrisati, čeprav bi morala biti jasna in ostra.
Kot dodaja Milosavljević, se je “t. i. depolitizacija slovenskih medijev po dveh letih zelo intenzivnih napadov politike na novinarstvo na nek način obrnila v smer prevzema novinarstva ali integracije novinarjev v politične institucije”. Razume, da so lahko novinarji zaradi težkih razmer v slovenskem novinarstvu razočarani, zlasti tisti, ki delajo preiskovalne zgodbe, a ti zadnji primeri po njegovem vendarle kažejo, da “je slovensko novinarstvo na udaru – ker izgublja pomembne kadre na račun politike”.
Na vprašanje, ali z nudenjem služb novinarjem v resnici politizira slovenske medije in ne obratno – kot je zadnje mesece napovedoval – je danes na novinarski konferenci odgovarjal tudi predsednik vlade Robert Golob. Prepričan je, da se nikomur ne zdi nenavadno, “da mesto predstavnika za tisk v stranki prevzame novinar”. Dodal je, da ima večina političnih strank za piarovce bivše novinarje. “V resnici se čudim tem odzivom, kot da samo Svoboda ne sme imeti novinarjev med poslanci ali med piarovci. Jaz verjamem, da smemo imeti tudi mi. In seveda ne samo mi”, je o tem dejal premier in predsednik GS.
“Seveda se ob takšnih prestopih in angažmajih večjega obsega odpira vrsta vprašanj”
Dr. Marka Milosavljevića in Petro Lesjak Tušek smo vprašali, v kolikšni meri je lahko zdaj načeta kredibilnost medija, ki je dokumentirano razkrival nepravilnosti prejšnje vlade, v tem času pa se sooča z očitki, da je s tem na oblast pomagal ljudem, ki zdaj sodelavce medija (ali povezane osebe) jemljejo v službo.
Predsednica DNS kljub vrsti vprašanj, ki se odpirajo, meni, da “bi bilo poenostavljeno in krivično, da bi zdaj rekli, da so bili v neki spregi že prej oziroma da so imeli neko agendo”. Ocenjuje, da so na portalu opravljali pomembno preiskovalno delo in ob tem prestali marsikaj, še posebej kolega Cirman: “Ko je bilo novinarsko delo izpostavljeno do te mere, da so proti njim vlagali t. i. slapp tožbe, da so bili deležni različnih pritiskov, groženj in inšpekcij”, dodaja Lesjak Tušek, a opozarja na javne omembe morebitnega poprejšnjega angažmaja Vesne Vuković, češ da “lahko deloma izpade tudi kot nagrada za opravljeno delo”, pravi: “Ker vemo, da so bile te pogodbe z Gen-I izpostavljene prej, zato je lahko ta povezava večji problem.”
Profesor Milosavljević ugotavlja: “Seveda se ob takšnih prestopih in angažmajih večjega obsega odpira vrsta vprašanj”, in nekatera od teh vprašanj ali nejasnosti še niso dobile ustreznega odgovora. Hkrati pa poudarja, da tovrstni portali, čeprav jih morda spremlja manjši del javnosti, opravljajo pomembno vlogo in so relevantni za slovenski medijski prostor, ker so “odpirali pomembne teme, objavljali pomembne dokumente in zgodbe ter tako razkrivali veliko odmevnih zgodb.”.
Večji problem je po njunem mnenju angažma novinarja Tomaža Modica kot strokovnega sodelavca preiskovalne komisije, ki jo v državnem zboru vodi poslanka Golobove stranke. Čeprav naj bi delo obsegalo le nekaj ur mesečno, portal Necenzurirano pa se je zavezal, da o vsebini komisije ne bo poročal, predsednica DNS meni, da to spodkopava kredibilnost portala in da bi se bilo takšnemu konfliktu interesov bolje izogniti: “To bi bilo higienično.” Kot pravi Milosavljević, je to bistveno bolj sporen primer od prej omenjenega prestopa, in sicer “z vidika etičnega kodeksa, pa tudi sicer nekih pravil in uzanc, ki veljajo v novinarstvu”. Ker da po mnenju profesorja s FDV potem ni več “čistega razmika in distance med opravljanjem novinarskega poklica in delovanja v službi za plačilo s strani politične institucije, kot je državni zbor”.
Golob o Cirmanu: “To ni bilo povabilo, ampak izraz spoštovanja”
Predsednik vlade je danes odgovarjal tudi na vprašanje Anžeta Božiča s POP TV, ali ni njegova izjava o Primožu Cirmanu “morda malce nedostojno ponujanje služb kar prek medijev?” Golob pravi, da ne gre za povabilo, ampak za izraz spoštovanja, celoten odgovor pa si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
Na kabinet predsednika vlade smo sicer že pred novinarsko konferenco naslovili nekaj vprašanj, in sicer, na kaj točno oziroma na kateri položaj se je ta izjava nanašala, kaj je mislil s tem, da ga vzame v službo kamorkoli, kam vse bi ga lahko vzel v službo, ali ne gre za kadrovanje mimo pristojnosti predsednika vlade ali stranke, ali je predsednik vlade že ponudil Primožu Cirmanu zaposlitev in če da, kje? Vprašali smo tudi, če se je izjava o Cirmanu nanašala na kadrovanje na uredniški položaj, kako gre to skupaj s predvolilnimi napovedmi, da vmešavanja v medije ne bo. Po novinarski konferenci so nam iz kabineta predsednika vlade sporočili, da je na vsa vprašanja že odgovoril tam, zato dodatnih odgovorov na konkretna vprašanja N1 nismo prejeli.
Ker je Golob dejal, da Cirman nima namena zapustiti novinarstva, bi sicer lahko upravičeno sklepali, da mu je že dal kakšno ponudbo. Odgovorni urednik Necenzurirano Primož Cirman je za N1 zanikal, da bi od Goloba prejel kakršne koli ponudbe, za ostala pojasnila pa danes ni bil dosegljiv. Na portalu in družbenih omrežjih so sicer danes objavili Cirmanov odgovor “na nekatere očitke in poizkuse diskreditacije necenzurirano.si, ki smo jim priča v zadnjih dneh”.
Kot so med drugim zapisali, ne držijo “ponavljajoče trditve”, da je bil portal ustanovljen za obračunavanje z Janševo vlado, saj da so bili prvi dogovori o njegovem zagonu sklenjeni že avgusta 2019, vlada Janeza Janše pa je mandat nastopila 13. marca 2020. Prav tako so zatrdili, da jih nikoli niso financirala državna podjetja in da portal nikoli ni imel nobenih finančnih in vsebinskih povezav z državnimi podjetji.
Kaj je z Ukoma odneslo Dragana Barbutovskega?
Predsednik vlade je danes spregovoril tudi o razlogih za hitro menjavo na čelu vladnega urada za komuniciranje, in sicer je Dragana Barbutovskega že po dobrih dveh mesecih nasledila Petra Bezjak Cirman. Kot je bilo razumeti Goloba, zgolj začasno. Ob tem je tudi dejal, da verjame, “da bo še marsikdo od novinarjev v tem mandatu prevzel še marsikatero odgovorno mesto”. V tem tudi ne vidi nobenega problema. Več pa v posnetku:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje