Menu Item
Potem ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) podala mnenje, da predsednik republike Borut Pahor 25.000 evrov decembrske nagrade Alcide De Gasperi ne more nameniti v dobrodelne namene in naj jih nakažejo neposredno v državni proračun, zdaj Pahor predlaga, da gre ta denar za delovanje pisarne bivšega predsednika. "To bi lahko pri javnosti vzbudilo videz obvoda, kako nagrado, ki se ji je nekdanji predsednik odpovedal, pridobiti nazaj iz proračuna," poudarjajo na KPK. In dodajajo, da je pri porabi proračunskih sredstev nujna transparentnost.
Tik pred zaključkom mandata je predsednik republike Borut Pahor prejel nagrado Alcide De Gasperi, ki jo za dosežke pri izgradnji Evrope podeljuje vlada avtonomne pokrajine Trento. Kot so poudarili v takratnem predsednikovem uradu, se je Borut Pahor pridružil osmim graditeljem Evrope, ki so doslej prejeli to pomembno nagrado: Helmutu Kohlu, Romanu Prodiju, Felipeju Gonzalesu, Vaclavu Havelu, Simone Veil, Carlu Azeglio Ciampiju, Sofiji Corradi in Mariu Draghiju.
Poleg simbolnega priznanja pa nagrada vključuje tudi finančni del – 25.000 evrov. Po navedbah v pisarni bivšega predsednika Pahorja se je zgodilo prvič, da je kakšen slovenski predsednik republike dobil nagrado, ki je vključevala tudi denar. Na KPK pa so nam dejali, da ne beležijo primerov, da bi kdo od politikov pri nas doslej prejel denarno nagrado.
Finančni del nagrade pa je sprožil zaplete. Kot so ob njeni podelitvi na Twitterju zapisali v Pahorjevem uradu, je želel predsednik ta denar nameniti Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, “vendar je KPK podala mnenje, da tega ne more storiti, temveč morajo biti sredstva nakazana neposredno v proračun”. Takšna razlaga oziroma zakonske omejitve, zaradi katerih omenjenega denarja ni bilo mogoče nameniti v dobrodelne namene, so na družbenem omrežju povzročile kar nekaj kritik, Pahor pa je kasneje razkril, da je prav zaradi teh omejitev dozorela ideja o prodaji katrce na dobrodelni dražbi.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) določa, da uradna oseba kot darilo ne sme sprejeti denarja. KPK smo vprašali, ali mora torej funkcionar zavrniti tudi denarni del nagrade oziroma ali je edina možnost, da ga – če zavrnitev ni mogoča – nakaže v proračun. Odgovorili so nam, da tovrstne situacije v slovenskem pravnem redu niso zadostno regulirane, zato se lahko opredelijo le do “temeljnega namena regulacije prihodkov in zasebnih koristi v zvezi z opravljanjem funkcije funkcionarja”.
Preberite še: V uradu predsednice republike želijo več denarja. Kaj očitajo Borutu Pahorju?
Izpostavili so določilo ZIntPK, da uradna oseba, torej tudi predsednik republike, ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem svoje funkcije ali javne službe ali v zvezi s položajem. Prav tako so navedli člen, ki določa, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. “Zato na komisiji menimo, da funkcionar v času opravljanja funkcije ne sme imeti drugih prihodkov oziroma koristi, razen tistih, ki jih ZIntPK določa kot izjeme,” so navedli na KPK.
Kot izjema je določeno, da lahko funkcionar sprejme protokolarno darilo, ki sicer ni vrednostno omejeno, vendar preide v last delodajalca, in priložnostno darilo, ki pa ne sme preseči vrednosti 100 evrov. Pri prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti so nekatere izjeme mogoče, če poklicni funkcionar opravlja pedagoške, znanstvene, umetniške, športne … dejavnosti. Ob tem je KPK izpostavila tudi mnenje ministrstva za javno upravo iz avgusta lani, da odlikovanja ali priznanja, ki jih je predsednik države prejel pri opravljanju državne funkcije, niso njegova osebna last, temveč postanejo last inštitucije, v imenu katere je odlikovanje prejel.
“Glede na to na komisiji menimo, da funkcionar ne more sprejeti nagrade v zvezi z opravljanjem funkcije, položaja ali dela v obliki zasebne koristi – v tem primeru denarnih sredstev,” so poudarili na KPK. In dodali, da v primeru, če se izročitvi denarja ni mogoče izogniti, komisija kot možno rešitev vidi njegovo nakazilo v proračun. Takšno mnenje so sporočili tudi uradu predsednika države ob decembrski podelitvi nagrade Alcide De Gasperi takratnemu predsedniku Pahorju.
Kot so nam dejali na finančnem ministrstvu, Pahorjeva nagrada še ni bila vplačana v državni proračun. Nekdanja vodja kabineta predsednika Pahorja in sedanja svetovalka bivšega predsednika Alja Brglez pa nam je povedala, da so po tem, ko predsednik denarnega dela nagrade ni smel dobiti na svoj osebni račun in ga nameniti v dobrodelne namene, zaprosili, da bi šel ta denar v tisti del proračuna, ki je namenjen za delovanje pisarne bivšega predsednika. “Nagrado je dobil predsednik Pahor za dela, ki jih je opravil on, in ne država,” je dodala Brglez. V letošnjem proračunu je sicer za delovanje bivšega predsednika namenjenih 291.280 evrov. O vplačilu denarnega dela Pahorjeve nagrade v proračun in o omenjeni prošnji pisarne bivšega predsednika se z ministrstvom za finance pogovarja generalni sekretar urada predsednice republike Nataše Pirc Musar Uroš Krek. “Glede tega bomo v okviru priprave predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna z uradom predsednice republike iskali optimalne rešitve,” so nam dejali na ministrstvu za finance.
In kaj o tem, da bi se denar od nagrade predsedniku republike Pahorju namenil za delovanje pisarne bivšega predsednika Pahorja, menijo na KPK?
Kot so nam dejali, zadeve ne obravnavajo, zato jo lahko komentirajo le na načelni ravni. Izpostavili so več mehanizmov nadzora. “Če vsi nadzorni mehanizmi učinkovito delujejo, so vsa proračunska sredstva namensko porabljena za delovanje pisarne nekdanjega predsednika in ne za njegovo lastno korist,” so poudarili.
Preberite še: SDS vložila interpelacijo zoper celotno vlado. Kaj očitajo ekipi Roberta Goloba?
Ob tem so zagotovili, da tako kot vedno do zdaj komisija pričakuje od vseh funkcionarjev, torej tudi od nekdanjega predsednika, transparentno ravnanje in najvišjo stopnjo integritete pri porabi proračunskih sredstev. Enako pričakuje od urada predsednika oziroma predsednice republike pri nadzoru te porabe. Dogovor, da bi se denar, ki ga je Borut Pahor prejel kot nagrado za delovanje na funkciji predsednika republike, z rebalansom proračuna namenil za delovanje pisarne bivšega predsednika republike, pa bi po navedbah komisije lahko pri javnosti vzbudil videz obvoda, kako nagrado, ki se ji je nekdanji predsednik odpovedal, pridobiti nazaj iz proračuna. “Prav zato je transparentnost pri porabi sredstev še toliko bolj nujna, medtem ko je integriteta predpogoj za zaupanje,” so še poudarili na KPK.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje