Menu ItemPredsednik republike Borut Pahor je šestim vidnim predstavnikom slovenske osamosvojitve na posebni slovesnosti v predsedniški palači vrnil odlikovanja zlati častni znak svobode, ki so jih junija 1992 prejeli od predsednika Milana Kučana, a z odprtim pismom leto pozneje zavrnili. Pobuda za vrnitev je prišla od odlikovancev, predvsem Lojzeta Peterleta in Igorja Bavčarja. Odlikovanja so bila medtem shranjena v muzeju novejše zgodovine, od koder jih je predsednikov urad pridobil po posebnem postopku.
24. junija 1992 je takratni predsednik Slovenije Milan Kučan izdal ukaz o podelitvi odlikovanj znak svobode Republike Slovenije šestim osamosvojiteljem. Teden dni pozneje so priznanja odlikovanci – Igor Bavčar, France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel – tudi dobili.
Junija leto pozneje, leta 1993, pa so odlikovanci v pismu Kučanu sporočili, da vračajo prejeta odlikovanja. To so naredili iz protesta zaradi, kot so zapisali takrat, poskusov razvrednotenja slovenske samostojnosti ter vse glasnejših pobud za oživljanje nekakšne nove Jugoslavije. Znak in listino so nato tudi fizično vrnili, in sicer v plastični vrečki Bata. Vse odtlej so bila odlikovanja shranjena v muzeju novejše zgodovine.
Pojavili so se dvomi v to, ali je bil postopek predaje odlikovanj iz muzeja Uradu predsednika pravilno izveden. Ministrstvo za kulturo trdi, da ne. Več lahko preberete v članku Bi odlikovanja, ki jih je Pahor vrnil osamosvojiteljem, morala biti še v muzeju?
Osamosvojitelji odlikovanja vrnili v plastični vrečki (FOTO)
Zdaj je predsednik republike Pahor, kot so zapisali v njegovem uradu, ob obeleževanju 30. obletnice ustanovitve, obrambe in mednarodnega priznanja Republike Slovenije po dialogu z omenjenimi prejemniki zlatega častnega znaka svobode vzel na znanje, da so v duhu spoštovanja države in njenega dostojanstva pripravljeni sprejeti odlikovanja, ki so jih vrnili leta 1993. Kot je bilo razumeti Pahorja, je pobuda za to prišla od odlikovancev. Ob obeležitvah pomembnih dogodkov izpred treh desetletij je namreč predsednik pripravil številne slovesnosti. “Ob teh pogovorih smo se, zlasti s prvim predsednikom osamosvojitvene vlade, prve demokratične vlade Lojzetom Peterletom, pa tudi z vodjem odbora za varstvo človekovih pravic in prvim notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem, pogovarjali o enem dogodku, ki je bil po teh pomembnih, prelomnih dogodkih, o takratni vrnitvi odlikovanj. Iz njunih pogovorov z menoj sem razumel, da obstaja želja, da se morda odlikovanja vrnejo ob pravem času na primeren način. Ta predlog sem upošteval,” je danes pojasnil Pahor.
Kučan: Pahorjeva poteza me čudi. Lahko bi jim podelil tudi jabolko navdiha
Odlikovanja so bila medtem shranjena v muzeju novejše zgodovine, od koder jih je predsednikov urad pridobil po posebnem postopku. “Zakaj sem ta predlog osamosvojiteljev sprejel? Kot sem dejal enemu od njih, ker mislim, da je prav, da so stvari na svojem mestu,” je dejal predsednik. “Ko so bila leta 1993 odlikovanja vrnjena, smo vsi imeli lahko do tega neko stališče, ali je bilo to prav ali ni bilo prav, in tudi zdaj bo lahko imel kdo svoje stališče do mojega ravnanja, ali je bilo to prav ali ni bilo prav, to je normalno. Storil sem tako, kot sem mislil, da je prav,” je dodal.
Na današnji slovesnosti so odlikovanja sprejeli Bavčar, Janša, Kacin, Peterle in Rupel. V imenu pokojnega Bučarja pa je odlikovanje sprejel njegov sin, Janez Bučar.
Pred medije je poleg Pahorja stopil le Lojze Peterle. “Svoje odločitve smo takrat in sedaj videli v duhu spoštovanja dostojanstva slovenske države,” je dejal Peterle in se v imenu odlikovancev zahvalil Pahorju “za vse poklone slovenske osamosvojitve, za prazničnega duha ob 30. obletnici in ker je bil predsednik vseh Slovencev” ter za “dialog in epilog, ki ga je pravkar pojasnil. Ta odlikovanja jemljemo kot pozornost do cele Demosove vlade in še posebej se spominjamo tistih, ki jih ni več.”
Na novinarska vprašanja Pahor in osamosvojitelji niso odgovarjali.
V Pahorjevem uradu so pisno navedli izjavo odlikovancev: “Ob jubileju osamosvojitve smo glede na vse okoliščine nastanka svoje države in žrtve, ki so bile zanjo žrtvovane, v dialogu s predsednikom republike izrazili pripravljenost, da sprejmemo vrnjena odlikovanja s spoštovanjem do slovenske države. Zadovoljni smo, da je predsednik republike Borut Pahor sprejel predlog, da se v tej luči zdaj to zgodi.”
Janša: Ena stvar se je spremenila
Janša je na Twitterju danes zapisal, da so zlati znak svobode leta 1993 vrnili “iz protesta zoper akt razvrednotenja najpomembnejšega procesa v zgodovini slovenskega naroda”. “To formalno najvišje osamosvojitveno odlikovanje je takratni predsednik republike Milan Kučan le dve leti po zgodovinskem dejanju podelil dvema posameznikoma, ki sta osamosvojitvi javno nasprotovala. Podobnega primera v znani zgodovini nismo našli ne takrat ne danes. Naše protestno dejanje je pripomoglo k temu, da se enake zlorabe tega najvišjega osamosvojitvenega odlikovanja niso več nadaljevale,” je zapisal Janša.
“Po dobrih treh desetletjih slovenske državnosti razlogi, navedeni v pismu, stojijo še bolj utemeljeni. Razen enega. Zaradi katerega so se ob koncu drugega mandata aktualnega predsednika republike pojavili predlogi za ponovni prevzem zlatega znaka svobode. Predsednik Pahor je v času svojega predsedovanja državniško simboliko večinoma vrnil na svoje mesto, in zato se zdi prav, da se to zgodi tudi v tem konkretnem primeru,” je še zapisal.
Zlati znak svobode smo leta 1993 vrnili iz protesta zoper akt razvrednotenja najpomembnejšega procesa v zgodovini slovenskega naroda. To formalno najvišje osamosvojitveno odlikovanje je takratni predsednik republike Milan Kučan le 2 leti po zgodovinskem dejanju podelil… 1/4 pic.twitter.com/V5M07tx6IW
— Janez Janša (@JJansaSDS) December 13, 2022
Na vrhu članka si lahko ogledate video z izjavama Pahorja in Peterleta.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje