Predsednik republike Borut Pahor se je v predsedniški palači sprejel predstavnike izbrisanih in se jim opravičil za izbris iz registra stalnega prebivalstva pred 30 leti. Poudaril je, da je opravičilo pomembno za nazaj in kot zaveza, da se kaj takšnega nikoli več ne sme zgoditi. Krivice, ki jih je prinesel izbris, sicer tudi 30 let pozneje niso v celoti popravljene.
“Spoštovani izbrisani, sprejmite, prosim, iskreno opravičilo v mojem imenu in v imenu države za neustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivališča, opravičilo za kršenje človekovih pravic in za vse krivice ter trpljenje, ki ga je vam in vašim družinam povzročilo to dejanje,” je v nagovoru dejal Pahor.
“Globoko obžalujem izgube, ki ste jih zaradi izbrisa utrpeli v odnosih z vašimi najdražjimi, v premoženju in priložnostih, ki bi vaše življenje lahko obrnile v lepšo in boljšo smer. Obžalujem, da ste na ukrepe poprave krivic čakali odločno predolgo, tudi po sprejetih odločitvah sodišč. Dobro se zavedam, da so ukrepi opravili le del poti, ki bi jo morali, in da mnogi še vedno trpite posledice izbrisa. Zelo dobro se zavedam, da opravičilo ne bo nadomestilo, kar ste z izbrisom izgubili. Vendarle pa danes za neustavno dejanje izbrisa prevzemamo tudi moralno odgovornost in ga privzemamo v kolektivni zgodovinski spomin.”
Spoštovani izbrisani,
— Borut Pahor (@BorutPahor) February 25, 2022
sprejmite, prosim, iskreno opravičilo v mojem imenu in imenu države za neustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivališča, opravičilo za kršenje človekovih pravic in vse krivice ter trpljenje, ki ga je vam in vašim družinam povzročilo to dejanje.
Pahor je priznal, da simbolno dejanje opravičila ne more nadomestiti dejanske poprave krivic, in dodal, da tudi poprava krivic ne more nadomestiti opravičila. “Zato je opravičilo potrebno za nazaj in kot zaveza za naprej,” je še dejal predsednik.
Pahor je še poudaril, da priznanje napake ni znak šibkosti države, ampak njene moči, zrelosti in odgovornosti. “Izbris iz registra, med njimi 5360 otrok, je bilo samovoljno in nepravično dejanje, nezakonito, neustavno in diskriminatorno ter je pomenilo kršitev človekovih pravic. Danes o tem ni dvoma, o tem pričajo odločbe ustavnega sodišča in ESČP, do njim pa so privedli nesprejemljivo dolgi postopki in ravnanja državnih organov pri popravi krivic tudi po sprejetju omenjenih odločb.”
“Skupna skrb, da se to ne ponovi”
Pahor je poudaril, da si želi, da bi opravičilo pomenilo tudi trdno zavezo k skupnim vrednotam medsebojnega spoštovanja, pravičnosti, spoštovanja pravne države in človekovih pravic. “Želim se, da bi ga lahko sklenil z zagotovitvijo, da se kaj takega ne more več ponoviti.” Izbris nam med drugim dokazuje tudi to, da pravne države in človekovih pravic ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega, ampak se moramo za to zavzemati iz dneva v dan.
V nagovoru je pozval k ohranjanju spomina na izbris in izbrisane ter k varovanju pravne države in človekovih pravic, neodvisnega sodstva, neodvisnosti medijev in delujoče civilne družbe. Poudaril je, da je naša skupna skrb, da se kaj takšnega ne ponovi.
Izbrisanim se je zahvalil, da so vodili boj za svoje pravice, zahvalil se je tudi vsem, ki so jim pri tem pomagali. Posebej je omenil Amnesty International Slovenije, Mirovni inštitut, Socialni center Rog. Posebej se je zahvalil pravniku Matevžu Krivicu in nekdanji predsednici ustavnega sodišča Dragici Wedam Lukič.
Predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević je dejal, da je danes za izbrisane nov dan, saj so po 30 letih zaničevanja in poniževanja dobili opravičilo države. “Opravičilo pomeni priznanje izbrisa,” je dejal. “Nekateri mislite, da je izbris končan, da je z opravičilom tega konec. Ne, ni še. Z izbrisom imamo še veliko dela, kajti vse krivice niso popravljene. V Sloveniji še vedno živijo izbrisani brez statusa,” je opozoril Beširević. Zahvalil se je za opravičilo in dejal, da je zanj to moralna zmaga, a je ob tem tudi poudaril, da to ne pomeni poprave krivic.
Kaj se je zgodilo pred 30 leti
Država je 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 ljudi, ki so imeli republiško državljanstvo katere od republik nekdanje skupne države in so živeli v Sloveniji.
Ob osamosvojitvi Slovenije 25. 6. 1991 so namreč tisti, ki so imeli slovensko republiško državljanstvo, avtomatično pridobili državljanstvo nove države Republike Slovenije. Državljani drugih republik SFRJ, ki so imeli v Sloveniji stalno prebivališče – teh je bilo 200 tisoč – pa so imeli šest mesecev časa, da zaprosijo za državljanstvo.
Tistim, ki državljanstva niso pridobili – bodisi zato, ker niso (pravočasno) vložili vloge, ker je bila ta zavrnjena ali pa je bil postopek ustavljen – je bil odvzet tudi status stalnih prebivalcev. Stalno prebivališče so jim lokalni upravni organi odvzeli arbitrarno in nezakonito, opozarjajo na Mirovnem inštitutu; tako so ravnali na osnovi centralnega internega navodila ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra Igorja Bavčarja in državnega sekretarja Slavka Debelaka. Vse to se je dogajalo v času Demosove vlade, ki jo je vodil Lojze Peterle.
Status je bil tako odvzet 25.671 ljudem, ne da bi jih o tem kdor koli obvestil. S tem so izgubili praktično vse ekonomske in socialne pravice.
Izbrisani so nato dolga leta dokazovali, da je bil izbris nezakonit, a jim politika ni prisluhnila. To je šele leta 1999 in nato še z drugo odločbo 2003 ugotovilo ustavno sodišče, ki je s tem postavilo tudi temelje za zakonsko urejanje tega vprašanja.
Poleg odškodninske odgovornosti države, ki jo je po neuspešnih tožbah na slovenskih sodiščih šele leta 2012 potrdilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), so si ves čas prizadevali tudi, da bi se jim država uradno opravičila za izbris.
Nekateri zadovoljni, Krivic opozarja: “Opravičilo je farsa”
Leta 2010 sta opravičilo ob sprejemu novele zakona o urejanju statusa izbrisanih izrekla tedanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in tedanji predsednik DZ Pavel Gantar, ob 25. obletnici izbrisa pa še takratni predsednik DZ Milan Brglez. A opravičila niso bila zapisana v nobenem uradnem državnem dokumentu “in jih ne moremo šteti za uradna opravičila države”, opozarjajo v Mirovnem inštitutu.
Zagovornik pravic izbrisanih, nekdanji ustavni pravnik Matevž Krivic je pred dnevi ob Pahorjevi napovedi opravičilo ocenil za farso. Kot opozarja, je država v teh 30 letih vprašanje izbrisanih reševala s figo v žepu. Na to kažejo tudi podatki, ki smo jih pridobili od ministrstva za notranje zadeve.
Poprava krivic s figo v žepu
Od 25.671 izbrisanih si jih je status v 30 letih uredilo 12.492. Tisti, ki jim to ni uspelo, večinoma živijo v tujini, saj so Slovenijo v letu po izbrisu v stiski zapustili. Pogoji, da bi ti po tako imenovanem zakonu o izbrisanih lahko uredili stalno prebivališče v Sloveniji, so bili tako ostri, da se večinoma niso odločili niti poskusiti, opozarja Krivic. Še vedno pa tudi v državi živi med 15 in 20 tistih, ki tudi tri desetletja pozneje še vedno nimajo ne začasnega ne stalnega prebivališča, niti državljanstva, s tem pa tudi nikakršnih pravic.
Odškodninski zahtevek je medtem uspelo uveljaviti samo 5777 osebam. Slovenija je za nezakoniti izbris določila petkrat nižjo odškodnino, kot jo je s pilotno sodbo leta 2012 dosodil veliki senat ESČP.
