Predsednik republike Borut Pahor se je znova odzval na odpoklic veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja.
Predsednik Borut Pahor je v novem odzivu na zaplete glede odpoklica veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja slovenskim dopisnikom v New Yorku med drugim povedal, da je slovenska diplomacija v 30 letih dosegla izjemne rezultate, vendar pa jo je treba zavarovati pred strankarskimi interesi.
Vlada se je odločila odpoklicati Kajzerja, ker je kršil zakon o zunanjih zadevah s tem, da je nepooblaščeno poslal depešo ministrstva predsedniku SDS Janezu Janši, ta pa je posnetek zaslona objavil na Twitterju. Depeša je govorila o zaprosilu notranjega ministrstva, naj tudi diplomatsko-konzularna predstavništva na opaznem mestu objavijo naslov, na katerega volivci lahko pošiljajo podporo kandidaturi Nataši Pirc Musar za predsedniške volitve. V SDS menijo, da je zunanje ministrstvo s tem favoriziralo eno od kandidatk, čeprav je to možnost potem izkoristilo še šest drugih kandidatov.
Na zunanjem ministrstvu zagotavljajo, da z depešo ni bilo nič narobe, saj so kandidati upravičeni do takšne usluge. Pahorju pa se to, da je Kajzer depešo posredoval Janši, ne zdi tako huda napaka, čeprav je potrdil, da je veleposlanik ravnal narobe.
Na vprašanje, ali je bilo kaj narobe s samo depešo, je Pahor odgovoril, da ni pravna služba in da naj se s tem ukvarjajo tisti, ki so za to pristojni. Prav tako ni hotel komentirati interpelacije, ki jo je proti zunanji ministrici Tanji Fajon danes vložila SDS.
“Kar sem ugotovil pred posvetovanjem z ministrico tule v New Yorku, je bilo, da to ni imelo neposrednih škodljivih posledic za zunanjepolitične interese države. Veleposlanik je ravnal narobe in bi bila morda kakšna druga sankcija primernejša kot pa sam odpoklic,” je dejal predsednik.
Pahor se je dvakrat odzval na odločitev o odpoklicu in drugič je jasno izrazil mnenje, da se mu zdi ukrep vlade pretirana sankcija. Na vprašanje, zakaj je potem ukaz podpisal oziroma ga bo, ko se prihodnji teden vrne v Ljubljano, pa je Pahor odgovoril, da ni želel škodovati vladi.
“Ko sem potem presodil vse okoliščine, sem ocenil, da podpišem ukaz, ko se vrnem v Ljubljano, ker se mi je zdelo, da je treba zavarovati avtoriteto ministrice in vlade,” je dejal Pahor. Pojasnil je, da bi lahko seveda zavrnil podpis, vendar se mu je potem tudi po posvetu s predsednikom vlade zdelo, da je to poštena rešitev.
“Kot predsednik države moram na nek način spoštovati argumente zunanjega ministrstva in vlade,” je dejal Pahor in dodal, da ima izkušnje z obeh strani, ker je bil tako predsednik vlade kot države in razume, da zadeve niso enostavne.
“Vedno povem, da želim z vlado sodelovati, četudi imam nekoliko drugačno mnenje. To moje mnenje ni tako ultimativno, da bi zavrnil podpis ukaza o odpoklicu,” je dejal Pahor.
Na vprašanje, ali je bil to prvi sporen primer odstavljanja veleposlanika, je Pahor odgovoril, da je bilo doslej več posvetovanj ob imenovanjih, zlasti pa ob odpoklicih. Predsednik države ob imenovanjih podpiše tako imenovano zeleno karto, s katero vlado obvesti, da se je ministrica ali minister posvetoval z njim in se ali strinja ali ne z imenovanjem ali odpoklicem, vlada pa potem odloči kar odloči.
“Tukaj samo informacije niso dovolj. Mora biti posvetovanje. Mislim, da bi to v prihodnosti odpravilo zadrege in naredilo postopke bolj pregledne,” je dejal in dodal, da v tem primeru te tako imenovane zelene karte ni bilo.
Pahor je sicer v odzivu na odločitev vlade med drugim poudaril, da bi morala biti diplomacija lojalna državi, ne pa strankarskim ali drugim parcialnim interesom. V daljšem odgovoru na to vprašanje o tem pa je začel s poudarkom, da je slovenska diplomacija uspešna, pri čemer ji mora politika pomagati.
“Predsednik vlade se je v pogovoru z menoj strinjal, da je treba okrepiti ustrezne mehanizme, da bi okrepili lojalnost do slovenske države in zmanjšali potrebo veleposlanikov po lojalnosti politični karieri ali čemurkoli drugem,” je dejal Pahor.
“Poglejte, mi imamo slovensko diplomacijo dobrih 30 let in mislim, da je dosegla sijajne rezultate. Mislim, da moramo biti nanjo ponosni. V tej relativno kratki tradiciji pa se kažejo nekatere težave. Kot ste lahko videli, je vse moje ukrepanje po posvetovanju s predsednikom vlade in ministrico šlo v smer, da sprejmem odločitev vlade in sem pripravljen ukaz podpisati, ne glede na to, da imam drugačno mnenje,” je dejal.
Na vprašanje o tem, ali lahko zaplet oziroma razkol med predsednikom države in vlado kaj negativno vpliva na slovensko kampanjo za članstvo v Varnostnem svetu ZN v obdobju 2024–2025, pa je Pahor zagotovil, da te nevarnosti ni.
“Slovenija je demokratična država in ravna v skladu s postopki in imamo možnost povedati svoja stališča. Zato ker mislim, da se ne ranijo avtoritete ministrstva ali vlade, sem sklenil podpisati ukaz kljub drugačnemu mnenju. Ne morete zahtevati več od mene, kot da sprejmem odločitev, da ne bi bilo takih pomislekov, o katerih govorite. Pri mojih sogovornikih tu ne naletim na takšne pomisleke,” je dejal Pahor, ki bilateralna in druga srečanja v New Yorku izkorišča med drugim tudi za predstavljanje slovenske kampanje za članstvo v Varnostnem svetu.
Pahor o Varnostnem svetu ZN
Slovenija se za sedež nestalne članice Varnostnega sveta poteguje z Belorusijo, ki je na strani ruske agresije in zdaleč ne dosega slovenskih demokratičnih standardov. To dejstvo bi lahko na prvi pogled tekmo že vnaprej odločilo, vendar gre za prepričevanje članic ZN, ki imajo tudi lastne interese. Slovenija na volitvah prihodnje leto za uspeh potrebuje 129 glasov podpore v 193-članski Generalni skupščini in glede na to, da je rusko agresijo marca obsodilo več kot 140 držav, upanje na uspeh ostaja, čeprav je Belorusija kampanjo začela veliko prej.
“Prve pogovore sem že opravil in z njimi nadaljujem v naslednjih dneh. V začetku prihodnjega tedna imamo tudi uradni začetek kampanje. Kot sem že povedal v Generalni skupščini – Slovenija nima sovražnikov, ima le prijatelje. Imamo načelne poglede na vprašanja, ki bolj ali manj uživajo konsenz v mednarodni skupnosti,” je slovenskim dopisnikom v New Yorku dejal Pahor in stališče do vojne v Ukrajini izpostavil kot pomemben kriterij.
“Slovenija svojega stališča ne skriva. Zelo jasno sem povedal, da če kdo s tem stališčem ne more živeti, pač ne bomo dobili njihove podpore. Zaradi kampanje mi tega stališča ne bomo spreminjali, o vsem drugem pa se lahko pogovarjamo,” je dejal Pahor in menil, da Slovenija lahko zbere potrebno število glasov, vendar bo potrebno na tem delati.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje