Pes, ki se je kopal v Bohinjskem jezeru, ni poginil zaradi cianobakterij

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je prejela rezultate obdukcije psa, ki je avgusta poginil po kopanju v Bohinjskem jezeru.

Rezultati niso pokazali prisotnosti anatoksina, ki ga proizvajajo cianobakterije. Vzrok pogina je bil šok kot posledica zaužitja velike količine kamenčkov.

Obdukcija je pokazala, da je velika količina drobnih kamenčkov v prebavilih povzročila obstrukcijo (zaprtje), ki je izzvala šok in posledično akutno odpoved vseh vitalnih organov. Toksikološka preiskava jeter je bila negativna na vse testirane toksične snovi, toksikološka preiskava želodčne vsebine pa ni pokazala prisotnosti metaldehida in cianotoskinov.

Zaužitje tujkov, kot so kamenčki ali plastični pokrovčki, so znak alotriofagije – motnje hranjenja, ki se kaže v zaužitju nehranljivih, neužitnih snovi ali predmetov. Vzroki zanjo niso popolnoma razjasnjeni, med možnimi dejavniki so vedenjske motnje, v nekaterih primerih pa slaba prehranjenost.

UVHVVR lastnike hišnih ljubljenčkov zato poziva k previdnosti. Pri psih in mačkah so tujki v črevesju precej pogosti, neodpravljena obstrukcija pa lahko privede do smrtno nevarnih stanj.

Kot so dodali na upravi, je treba paziti tudi, da živali iz radovednosti ne zaužijejo snovi, ki so zanje nevarne – določene hrane (čokolada, žvečilni gumi, čebula, česen, gobe in podobno), zdravil za ljudi, strupenih rastlin in drugih snovi (sredstva proti zmrzovanju, strup za polže, insekticid). Izogibati se je treba tudi stoječim vodam z modro-zeleno sluzjo, ki kaže na prekomerno razmnoževanje cianobakterij.

"Hitro ukrepanje je bistveno – če opazimo nenavadne simptome ali sumimo, da gre za zastrupitev ali zaužitje tujka, je treba nemudoma obiskati veterinarja," so opozorili.

Letos je poginilo več psov, ki so se kopali v Bohinjskem jezeru. Pri eni od poginulih psičk so z obdukcijo ugotovili, da je imela v telesu dve strupeni snovi. Ena je bila povezana s cianobakterijami, druga pa s strupi, ki se jih uporablja za zatiranje polžev.

Že v juniju so analize Nacionalnega inštituta za biologijo pokazale, da v vzorcu gošče iz zaliva jezera pod taborniškim prostorom v Bohinju obstajajo geni za več različnih skupin cianotoksinov. V vzorcu vode iz jezera pa teh genov niso zaznali. Obiskovalcem so svetovali, da se izogibajo kakršnemukoli tesnemu stiku z goščami in da to preprečijo tudi otrokom in psom.

Arso po poginu odvzel vzorce vode

Po poginu psa je Agencija za okolje (Arso) 20. avgusta opravila redno vzorčenje Bohinjskega jezera. Vzorce so odvzeli ob obali jezera na Naklovi glavi ter na rtu pri vtoku Savice v Bohinjsko jezero.

"Vzorce Bohinjskega jezera pri iztoku Savice smo poslali na analizo v Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Prisotnosti spojin metaldehid, anatoksin, mikrocistin v vzorcu vode niso ugotovili," so sporočili z Arsa.

Ob tem poudarjajo, da so cianobakterije normalno prisotne v vodnem okolju, težavo pa povzročajo, če se prekomerno razrastejo.

Voda Bohinjskega jezera ni prekomerno obremenjena s cianobakterijami, se pa v obrežnem pasu, predvsem pa v mrtvicah, ponekod pojavlja gošča, ki vsebuje cianobakterije in je tudi potencialno toksična, so dodali.