Menu Item
Zaradi velike draginje bo letošnji dopust za marsikoga postal preveliko finančno breme. Nekateri se v stiski zatečejo tudi k posojilom ali obročnemu odplačevanju. Finančni strokovnjaki pa to strogo odsvetujejo. "To kaže, da si tisti trenutek kupiš nekaj, česar si v resnici ne moreš privoščiti," pravi finančna mentorica Ana Vezovišek. A Slovenci gremo pogosto čez mejo in se nevarno zadolžimo, tudi pri nakupu avtomobila.
Večina Slovencev bo tudi letošnji dopust preživela na hrvaški obali. Ob Jadranu pa so cene letos – tako kot v večini turističnih krajev po Evropi in v svetu – zaradi visoke inflacije in vsesplošne draginje močno poskočile. Za turistične aranžmaje je treba v povprečju odšteti med 10 in 15 odstotkov več, ponekod so cene še višje.
Z mislijo na dopust se nekateri ljudje v finančni stiski včasih tudi zadolžijo. Banke v Sloveniji posebne ponudbe posojil za to sicer ne nudijo, lahko pa ljudje najamejo potrošniški kredit, s katerim deloma ali v celoti financirajo tudi svoj dopust.
Sicer pa bančniki opažajo, da posamezniki dopust običajno financirajo z za to namenjenim regresom in je povpraševanje po posojilih zaradi tega redkejše. Nekateri pa se kljub temu zatečejo k uporabi dodatnega limita, ki jim nato omogoča mesečno odplačevanje dolga.
Kot pravijo v bankah, ljudje potrošniške kredite najamejo ob nakupu avtomobila, popravilu doma, estetskih operacijah, šolninah in tudi za dopuste oziroma počitnice. Kljub draginji pa slovenski bančniki ne zaznavajo porasta teh posojil.
Ko kupiš nekaj, česar si v resnici ne moreš privoščiti
Finančna mentorica in partnerica v podjetju Vezovišek in partnerji Ana Vezovišek ocenjuje, da v praksi primerov, ko bi ljudje za dopust najeli posojilo ali pa ga obročno odplačevali, ni veliko. Se pa po njenih besedah dogaja, da ljudje na banki vzamejo gotovinski kredit (na primer za avto ali popravilo nepremičnine), del tega denarja pa nato namenijo še za “malo boljši dopust”.
Naša sogovornica se strinja z oceno, da je jemanje posojil za to oziroma že samo obročno plačevanje nevarno. “To je pokazatelj, da si tisti trenutek kupiš nekaj, česar si v resnici ne moreš privoščiti,” je povedala.
Ob tem je navedla primer, ko ljudje včasih avtomobil kupijo na lizing, v 90 odstotkih pa nato z obročnim odplačevanjem plačujejo še drago zavarovanje. Ti ljudje običajno na obroke kupijo tudi telefon ali kredit vzamejo za obnovo stanovanja. Nato pa gredo s tem denarjem še malo na dopust. V praksi se potem izkaže, da imajo ljudje, ki vzamejo kredit za dopust, še številne druge kredite, je dodala.
Vezovišek ljudem svetuje, da dopust načrtujejo vnaprej. Vendar pa pri tem ne smemo računati na regres, ki bi ga v celoti namenili poplačilu. Lahko se namreč zgodi, da bo naše podjetje poslovalo slabo in regresa ne bo izplačalo. In to bi pomenilo, da nikamor ne moremo. “Smo zagovorniki tega, da se o tem razmišlja vnaprej. Določimo si neki proračun, kam bomo šli drugo leto in ne čez dva meseca, ker smo za to prepozni. Na ta način lahko vemo, koliko denarja je treba dati na stran, da si bomo lahko privoščili ta dopust,” je dodala in povedala, da je popolnoma drugače, če dajemo na stran manjše zneske, kot pa damo enkrat velik znesek ali pa si denar celo izposodimo.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije podatkov o tem, koliko ljudi se zadolži za letni dopust, nimajo. Glede na ankete, ki so jih izvajali v preteklosti, pa ocenjujejo, da se manjši del potrošnikov odloči tudi za to možnost, je za N1 povedala Alina Meško. Zadolževanje za dopust sicer odsvetujejo, z nekaj načrtovanja in rednim varčevanjem lahko tisti, ki imajo to možnost, cilj dosežejo na tak način.
“Obenem razumemo, da se marsikdo znajde v situaciji, ko v trenutku odhoda na dopust nima denarja. Če se odloči za zadolževanje za financiranje dopusta, naj bo znesek čim manjši, oblika zadolžitve pa čim bolj ugodna. V nekaterih primerih je počitnice mogoče financirati s karticami z odloženim plačilom, tudi na obroke. Druga možnost je najem potrošniškega kredita, ki nas – v nasprotju z limiti – ‘prisili’ k rednemu vračilu dolga. A obrestne mere so trenutno visoke, pogosto je treba plačati tudi stroške odobritve in zavarovanja kredita. Odsvetujemo koriščenje limita, če se za to določite, dolg čim prej – po predhodnem načrtu – vrnite. Odsvetujemo tudi zadolževanje s posojilnimi karticami, ki so drag in nepregleden način zadolževanja,” je še dodala Meško.
“Če imamo 2.000 evrov prihodkov, ne moremo imeti avta za 30.000 evrov”
V vseh evropskih državah se sicer v zadnjem letu soočajo z visoko inflacijo, ki je prinesla visoke cene, marsikoga z roba družbe pa pahnila čez ta rob. Ali to opažajo tudi v družbi Vezovišek in partnerji, ki se večinoma sicer ukvarjajo s svetovanjem tistim, ki želijo oplemeniti premoženje? Kot pravi naša sogovornica, se draginja bolj pozna pri tistih, ki so že zdaj težko shajali.
“Tisti, ki so že prej dobro živeli, še naprej živijo dobro, čeprav je to zelo nevarno. Pogosto opažamo, da si marsikdo privošči življenje, ki v resnici ni standard, ki bi si ga dejansko lahko privoščil. To je najbolj nevarno ravno v teh časih draginje, kaj šele potem, ko se bo začelo dogajati kaj drugega, ko na primer padejo cene nepremičnin ali ob izgubi službe. Takrat bo nastal velik problem,” je povedala Vezovišek. Dodala je, da je zelo pomembno, da ljudje s tistim, kar imamo, ravno gospodarno. “Več kot imamo, še toliko bolj moramo paziti.”
Ob tem je navedla tudi primer, “kjer gremo ljudje čez vse meje”, ne le v Sloveniji, povsod po svetu – to je nakup avtomobila. “Če imamo 2.000 evrov prihodkov, ne moremo imeti avtomobila za 30.000 evrov, po možnosti novega. In še manj, da si zato privoščimo lizing. To so stvari, o katerih ljudje ne razmišljamo malo bolj dolgoročno,” je povedala in dodala, da v avtu preživimo le okoli 5 odstotkov časa, zanj pa včasih porabimo tudi do 30 odstotkov proračuna ali več. Strokovnjaki pa priporočajo, da za avto namenimo največ 15 odstotkov proračuna. Tudi velika in predraga nepremičnina je pogosto razlog, ki lahko posameznika pahne v težave.
Finančni svetovalci pri trošenju zagovarjajo pravilo 10-10-80. Se pravi, da bi morali ljudje 10 odstotkov od plače dati na stran za dolgoročne cilje, 10 odstotkov za kratkoročne cilje, 80 odstotkov pa lahko porabimo za sprotne obveznosti. To pa po besedah Ane Vezovišek ne pomeni, da je vsak mesec to pravilo enako, ker nimamo vsak mesec enakih stroškov. Pri tem pa opaža, da ljudje pogosto ne živijo na ta način. “Ljudje so vajeni bolj kot ne vse zapraviti. In potem se zgodi šok, ko pride do neke proračunske bombe in moramo naenkrat plačati nekaj,” je povedala. Svetuje, da morajo ljudje že od prvega prihodka, ki ga dobijo, začeti pravilno razporejati denar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje