Menu Item
V razpravi okrog plač v javnem sektorju so velika razhajanja: gasilski sindikat je na primer opozoril, da imajo operativni gasilci v Sloveniji osnovno plačo okrog minimalne, ministrstvo pa je postreglo s statistiko, ki kaže, da so povprečne plače za gasilce s srednješolsko izobrazbo nad povprečjem države. Pred današnjim shodom zdravstvenega osebja osvetljujemo ustroj sistema plač v javnem sektorju. Položaj je tudi znotraj posamezne poklicne skupine zelo različen.
Kljub temu da so se pogajanja o plačah v javnem sektorju šele dobro začela, končala pa naj bi se do junija, nekatere poklicne skupine z javnimi shodi opozarjajo na po njihovem nepravično obravnavo znotraj sistema plač. Po poklicnih gasilcih, ki so prejšnji teden zadimili Šubičevo ulico, se danes pred vladnim poslopjem obeta shod delavcev zdravstvene nege.
Vzporedno teče javna debata o plačah v javnem sektorju, v kateri pa od sindikatov prihajajo precej drugačni podatki kot z vlade.
Tako sta predstavnika poklicnih gasilcev prejšnji petek v N1 STUDIO prinesla plačilno listo kolega, ki je usposobljen za reševanje v gorah in v vodi, ima kompetence za delo reševalca, domov pa prinese 1.100 evrov neto z vsemi dodatki. Ministrstvo za javno upravo pa je oporekalo s podatkom, da je gasilec s srednješolsko izobrazbo lani domov prinesel povprečno 2.200 evrov bruto.
Ministrstvo je izračunalo, da so se gasilcem od leta 2015 zvišale plače za tretjino, sindikalist gasilcev David Švarc je v N1 STUDIO dejal, da je bilo zvišanje osemodstotno.
Sistem plač v javnem sektorju
Vsak uslužbenec v javnem sektorju ima opredeljeno delovno mesto, za katero je določen izhodiščni plačni razred in s tem tudi osnovna plača. Bruto plača pa se poveča za dodatke (na primer za stalno pripravljenost, rizično delo, delo na višini in podobno), nadure, nagrado za delovno uspešnost.
Plačni razred uslužbenca se lahko v primeru pozitivnih ocen njegovega dela zvišuje. Na istem delovnem mestu je mogoče napredovati za največ deset plačnih razredov. Lahko pa ga delodajalec premesti na drugo (višje delovno mesto z višjim izhodiščnim razredom).
Sindikat se osredotoča na osnovo plačo: “S to se vrednoti zahtevnost”
Sindikat poklicnih gasilcev ves čas govori predvsem o osnovni plači in izhodiščnih razredih. Kandidat za gasilca začne v 20. razredu (z aprilom se skladno z lanskim dogovorom med vlado in sindikati izhodišče zvišuje za en razred, torej na 21. razred), zaposleni na delovnem mestu gasilec pa v 24. razredu (od aprila v 25. razredu).
Izhodiščni plačni razred so uporabili tudi za izračun rasti plač: plača v 24. razredu se je namreč od leta 2015 povečala za 100 evrov ali okoli osem odstotkov, na 1.134,27 evra bruto.
Gasilci so na po njihovem slabo vrednotenje dela opozorili tudi s primerjavo s protokolarnimi slaščičarji na Brdu. “V Sloveniji ima protokolarni slaščičar na Brdu boljšo plačo kot poklicni gasilec,” je pisalo na enem od plakatov na shodu. V javnem gospodarskem zavodu JGZ Brdo, ki zagotavlja protokolarne storitve za najvišje predstavnike države ter njihove goste, so nam povedali, da imajo zaposlena dva slaščičarja, ki sta začela v 27. plačnem razredu. To pomeni, da slaščičar začne v višjem razredu kot poklicni gasilec, ki izhodiščni plačni razred protokolarnega slaščičarja ujame šele na delovnem mestu gasilec dispečer/specialist, ki ga zasedajo izkušeni operativni gasilci.
Po mnenju sindikata je prav osnovna plača tisti del plače, s katerim se vrednoti zahtevnost delovnega mesta – in del operativnih gasilcev je vsaj na začetku pod minimalno plačo.
Ministrstvo se osredotoča na bruto izplačilo: “Gasilci imajo vrsto dodatkov”
Ministrstvo pa je razpravo razširilo na bruto plače z dodatki. Sporočilo je, da je bila lani povprečna bruto plača gasilca s srednješolsko izobrazbo 2.130 evrov, 32 odstotkov več kot v letu 2015. Tisti z višjo izobrazbo so povprečno dobili 2.976 evrov, tisti z visokošolsko pa 3.231 evrov. Gasilcem s srednješolsko izobrazbo se je bruto izplačilo od leta 2015 povečalo za 32 odstotkov, je sporočilo ministrstvo.
Sekretar na obrambnem ministrstvu Medved je v N1 STUDIO dejal, da imajo primerljive plače z vojaki in policisti. Dodal je, da imajo gasilci “vrsto dodatkov”.
Sindikalist Švarc je opozoril, da te dodatke gasilci zaslužijo z nedeljskim delom, delom med prazniki, stalno pripravljenostjo (nekateri gasilci naj bi poleg rednega dela oddelali tudi po 100 ur stalne pripravljenosti mesečno) ter ponekod tudi nadurami, ki so posledica pomanjkanja zaposlenih. Na naše vprašanje, ali gre za podatke o bruto osnovni plači ali ti vključujejo tudi dodatke, so na ministrstvu za javno upravo pojasnili, da so “upoštevane tudi nadure, dodatki, ki pa pri določenih poklicnih skupinah zaradi same narave dela v deležu plače predstavljajo bistveno višji odstotek kot pri nekaterih drugih poklicnih skupinah v javnem sektorju”.
Na primerjalne podatke ministrstva o povprečnih plačah sta se vodja 2. čete v Gasilski brigadi Ljubljana Boštjan Žagar in sindikalist poklicnih gasilcev David Švarc v petek v N1 STUDIO odzvala s prikazom plačilne liste zaposlenega na ljubljanski gasilski brigadi. Delavec na delovnem mestu gasilec I je za 168 ur dela (od tega 12 ur dopusta) prejel 888 evrov neto ali 1.141,5 evra z dodatki. Žagar je ob tem navedel, da gre za gasilca, ki je izurjen tudi za reševanje z višin in globin, zna opravljati delo reševalca, je potapljač, ima licenco za reševanje iz vode. Več v spodnjem posnetku.
Kakšne so plače gasilcev na ljubljanski brigadi?
Vpogled v plače Gasilske brigade Ljubljana, ki je s 146 zaposlenimi in 128 operativnimi gasilci največja poklicna enota v državi, pokaže, da so med plačami po delovnih mestih velike razlike. K temu prispevajo tudi dodatki, ki se računajo od osnovne plače: tako imajo bolje plačani vodilni tudi višje dodatke.
Tu opozorimo, da portal prikazuje podatke po skupni masi izplačil za določeno delovno mesto in število zaposlenih na dotičnem delovnem mestu, ne pa podatkov za vsakega zaposlenega. Izračunali smo lahko torej le povprečne prejemke vseh zaposlenih na določenem delovnem mestu.
Pojasnilo: Gre za podatke o bruto plači z dodatki.
Podatki kažejo, da je novembra lani bruto izplačilo z dodatki na delovnem mestu gasilec in gasilec I, kjer je 25 zaposlenih (približno petina operativnih gasilcev), znašalo okoli 1.600 evrov. Zaposleni v najbolj številčni skupini, gre za 59 zaposlenih na delovnem mestu gasilec dispečer specialist, začnejo v 27. razredu, torej malo nad minimalno plačo. Novembra lani so prejeli povprečno 2.140 evrov bruto plače. 20 zaposlenih na delovnem mestu vodja gasilske skupine pa povprečno 2.280 evrov. Še enkrat poudarimo, da gre za bruto plače z vštetimi dodatki.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje