Po objavi pretresljivih posnetkov: "Ad hoc ukrepi povzročijo več problemov"

Posnetki neustreznega ravnanja z živalmi, kot je nedavni primer kastracije pujskov, sprožajo burne odzive javnosti. Le dan zatem, ko je državni zbor sprejel novelo zakona o zaščiti živali, je javnost pretresel nov primer, ki z besedami društva AETP, ki je pretresljive posnetke tudi objavilo, prikazuje rutinsko kastracijo pujskov na živo v slovenski prašičereji.

Kot so opisali v društvu, so se z novo objavo posnetkov želeli odzvati na napoved državnega sveta, ki naj bi zoper sprejeto novelo poskušal vložiti veto. Sprejeta novela zakona o zaščiti živali namreč med drugim uvaja tudi alinejo o obvezni uporabi analgezije in anestezije pri kastraciji pujskov.

"Sprašujemo se, kaj je motiv državnega sveta, da želi ohraniti najbolj krute živinorejske prakse v Sloveniji? Mar so res tako brezčutni ali pa se gredo na račun živali politične igrice?" se je ob tem vprašal Samo Curk, predsednik društva AETP.

Danes se je na objavo društva AETP, ki je v preteklosti že večkrat objavilo posnetke skritih kamer, odzval izredni profesor dr. Janko Skok s katedre za živinorejo mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Skok je tudi član strokovnega sveta za zaščito živali, ki deluje kot posvetovalno telo ministrstva za kmetijstvo in uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin.

Kot je zapisal Skok, je namen objave tovrstnih posnetkov pogosto vplivati na zakonodajne spremembe, v tem primeru na uvedbo obvezne uporabe analgezije in anestezije pri kastraciji pujskov. Čeprav se ta ukrep na prvi pogled zdi smiseln, gnev javnosti pa upravičen, avtor besedila opozarja na več strokovnih pomislekov. Zadeva namreč, tako Skok, ni povsem preprosta in enoznačna.

Skok v uvodu sicer poudari, da stroka ne oporeka sprejemanju tovrstnih ukrepov, a da "z ad hoc uvedbo te alineje v zakon, zaradi neprepričljivih strokovno-znanstvenih podlag in posledično vrste odprtih vprašanj, povzročimo več problemov, kot njih rešitev".

V nadaljevanju naniza sedem argumentov, ki da ne govorijo v prid sprejetju omenjenega ukrepa.

Osnovni problem ostaja

Kastracija sama po sebi povzroča stres in bolečino. Etika takšnega početja je vprašljiva, tudi če se bolečina delno ublaži, je zapisal Skok.

Nekdo bi kastracijo lahko samo po sebi opredelil kot mučenje živali, je še dodal, z uvedbo alineje v noveli zakona pa da si le kot družba "olajšamo vest".

Učinkovitost metod

Ni jasno, kako zanesljivo anestezija in analgezija odpravljata bolečino in stres, pojavijo se lahko zapleti, daljši postopki pa povečajo stres živali. Lahko pride do posttravmatskih stanj in zapletov, poleg tega se pri anesteziji/analgeziji poveča število vbodov ter čas rokovanja z živaljo, kar predstavlja dodaten stres.

Možni stranski učinki

Dr. Skok izpostavlja tudi stranske učinke, do katerih lahko pride zaradi povečanega vnosa anestetikov in analgetikov v telo živali. Uporaba anestetikov pomeni dodatno tveganje zaradi njihove toksičnosti.

Nezadostni znanstveni dokazi

"V zadnjem desetletju (in več), je bilo opravljenih mnogo študij, ki so obravnavale učinkovitost anestezije in/ali analgezije pri zmanjševanju celokupnega stresa in bolečine pri kirurški kastraciji pujskov. Rezultati ne kažejo prepričljivih dokazov, da uporaba teh metod bistveno zmanjša stres in bolečino živali," je še zapisal v odzivu.

Študije naj bi tako praviloma ugotavljale, da učinkovitost tovrstnih metod pri zmanjševanju stresa in bolečine nejasna.

Biovarnost

Kot zelo pomemben vidik je izpostavil tudi vidik bivovarnosti. Če bo alineja dokončno sprejeta, to pomeni, da bo moral biti pri kastraciji prisoten veterinar ali veterinarski tehnik. Ker je reja plemenskih svinj še posebej delikaten proces, se že sedaj vstopi veterinarjev v hlev minimalizirajo, sprejeti zakonski ukrep pa tako povečuje tveganje za vnos bolezni v reje in druge logistične težave.

Evropska praksa

Kot zadnji argument, ki naj bi govoril zoper omenjeno alinejo sprejete novele zakona pa Skok izpostavi še uveljavljeno evropsko prakso. Kot je zapisal, je kirurška kastracija brez anestezije in analgezije do 7. dneva starosti pujska dovoljena v večini evropskih držav, vključno z večino sosednjih držav.

Z zgoraj naštetimi argumenti podprto odklonilno mnenje naj bi Skok podal tudi na seji strokovnega sveta za zaščito živali, na kateri so obravnavali zakon o spremembah zakona o zaščiti živali, a naj bi bilo njegovo stališče izvzeto iz osnutka zapisnika, je še zapisal.