Menu Item
Na medijsko razkritje, da je kratka anonimka konec leta 2021 v času tretje vlade Janeza Janše sprožila eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v zgodovini slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj, in kot nakazujejo dokazi N1, najbrž tudi eno večjih zlorab državne institucije pri nas, so se odzvale vse poslanske skupine z izjemo SDS, ki za zdaj ostaja pri sobotni izjavi Janeza Janše za N1.
Na sobotno razkritje, da je kratka anonimka konec leta 2021 v času tretje vlade Janeza Janše sprožila eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v zgodovini slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj, in kot nakazujejo dokazi N1, najbrž tudi eno večjih zlorab državne institucije pri nas, so se odzvale tudi vse poslanske skupine z izjemo SDS.
Kot poročamo na N1, je urad za preprečevanje pranja denarja med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 bankam poslal 238 zahtev za vpogled v 195 bančnih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. To so na uradu storili na podlagi kratke anonimne prijave.
Na Žugljevem seznamu za pregled so bili vsi bančni računi, ki jih ima v Sloveniji solastnik skupine United, del katere je tudi N1, Dragan Šolak, ki je bil tudi glavna tarča te preiskave. Pregledali so bančne račune nekaterih članov Šolakove ožje in širše družine, pa račune vseh njegovih podjetij v Sloveniji in še osebne bančne račune vseh odgovornih fizičnih oseb v teh podjetjih.
Pregledali so tudi račune odgovornih oseb v vseh firmah, ki jih je od leta 2007 kupoval Telemach, račune sedanjega in še treh bivših direktorjev Telemacha ter drugih nosilcev pomembnih poslovnih funkcij v tem telekomunikacijskem podjetju. Prečesali so račune pravnih in fizičnih oseb, povezanih s Šolakovim blejskim golf igriščem … Pregledali pa so tudi osebni bančni račun Branka Čakarmiša iz Pro Plusa, ki ima v lasti Pop TV in Kanal A.
Na podlagi zbranih podatkov iz bančnih računov sta nato Damijan Žugelj, ki j bil v času prve Janševe vlade direktor agencije za trg vrednostnih papirjev, v času tretje pa direktor urada, in namestnik direktorja finančne uprave Simon Starček, član SDS, podpisala tudi kazensko ovadbo zoper več kot deset fizičnih in pravnih oseb. Poslala sta jo Petri Grah Lazar, tedanji direktorici NPU, ki je ta položaj zasedla v času Janševe vlade. Nekaj mesecev kasneje so kriminalisti NPU pristojno državno tožilstvo obvestili, da v ovadbi očitanih sumov kaznivih dejanj niso mogli potrditi, tožilstvo pa je nato marca letos ovadbo v celoti zavrglo.
Vodje poslanskih treh koalicijskih strank so poudarili, da je nujno, da ustrezne državne institucije zadevo podrobno preiščejo in raziščejo.
Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je povedal, da ni presenečen, in da gre, kot pravi, za še enega v nizu takratnih dejanj Janševe vlade, na katera so poslanci Levice, ki so bili še v opoziciji, opozarjali med sprejemanjem zakona o preprečevanju pranja denarja. “Ta zadeva je precej mejna, morda je šla tudi čez rob zakona, tako da v Levici pričakujemo, da če bodo ugotovljena kazniva dejanja oziroma nepravilnosti, da bodo odgovorni za svoja dejanja tudi odgovarjali,” je povedal Vatovec.
Vodja poslancev SD Jani Prednik pravi: “Mi smo za afero izvedeli iz medijev. Imamo pristojne institucije, ki bodo svojo nalogo, upam, opravile. Ko bo to storjeno, bomo lahko zadeve tudi komentirali, najprej pa morata svoje opraviti tožilstvo in policija.”
“Osebno se mi zdi grozljivo, kako nizko se lahko spusti del slovenske politike,” pa je dejal vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic in napovedal, da se bodo o razkritju pogovarjali tudi na seji poslanske skupine Svobode. Sajovic je še povedal, da ga veseli, da so že popravili “zakon o preprečevanju pranja denarja, ki ga je sprejela prejšnja vlada” in dodaja, da bo morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij ugotavljala tudi preiskovalna komisija državnega zbora, ki jo vodi poslanec Svobode Miha Lamut. Ta se po informacijah N1 s tem primerom sicer za zdaj ne ukvarja.
Da je urad za preprečevanje pranja denarja na preizkušnji, pa so za N1 povedali v Novi Sloveniji in dodali: “Zato v NSi pričakujemo temeljito, strokovno in neodvisno preiskavo, ki bo preverila zakonitost dejanja te institucije.”
SDS za zdaj ostaja pri odgovoru Janeza Janše za N1
V SDS razkritja za zdaj podrobneje ne komentirajo. Pravijo, da ostajajo pri stališču svojega predsednika Janeza Janše, ki ga je ta minuli teden v odgovoru na novinarsko vprašanje poslal N1.
Na vprašanje N1, kako komentira navedbe, o katerih je poročal portal Necenzurirano, da naj bi se Janša in srbski predsednik Aleksandar Vučić pred slovenskimi in srbskimi volitvami aprila lani dogovorila, da bosta s pomočjo uradov za preprečevanje pranja denarja v obeh državah pridobila potencialno vroče informacije za obračun s svojimi nasprotniki (Janša o transakcijah Gen-I na Balkanu, Vučić pa o o transakcijah vodje srbske opozicije Dragana Đilas in predvsem poslovneža Dragana Šolaka v Sloveniji) je Janša za N1 odgovoril: “Namigovanja so tako absurdna, da v normalnem demokratičnem okolju ne bi imela nikjer nikakršnega odmeva. Razumemo jih kot prozoren poskus nekaterih omenjenih balkanskih oziroma slovenskih oligarhov in oblastnikov, da po objavi obremenjujočih dokazov o netransparentnih in skrajno sumljivih nakazilih in dvigih velikih vsot denarja preusmerijo pozornost od suma kriminala na politično polje.”
Klakočar Zupančič: “To je zavržno dejanje”
Predsednica državnega zbora in podpredsednica svobode Urška Klakočar Zupančič pa je za N1 povedala, da bi zaradi tega razkritja morali v marsikateri državni instituciji zvoniti alarmi: “Indici kažejo, da je bila zadeva politično obarvana. Kolikor vem, je šlo za vpoglede bančnih računov na podlagi anonimke, kar ni nekaj običajnega. Prav tako ni običajno to, da se je vpogledalo v zelo veliko število bančnih računov. Zato pozivam vse pristojne državne institucije, da zadevo temeljito preiščejo in ugotovijo, za kaj je pravzaprav sploh šlo.”
Dodala je, da je treba ugotoviti, zakaj je prišlo “do tega neetičnega dejanja in ali gre morda v tem primeru tudi za morebitno kaznivo dejanje. Če se bo izkazalo, da je šlo za kaznivo dejanje, je treba to tudi ustrezno sankcionirati. Mi smo demokratična in svobodna družba, nobeno vpogledovanje v bančne račune fizičnih ali pravnih oseb brez dokazov in pravilno sestavljene zahteve ni opravičilo, da se to počne.”
Če se potrdi, da je bil urad za preprečevanje pranja denarja zlorabljen v politične namene, pa je to po mnenju Urške Klakočar Zupančič zavržno: “Če je kdo od politikov naročil takšno preiskavo za diskreditacijo svojih političnih nasprotnikov, je to zavržno dejanje. Tak politik bi moral nemudoma zapustiti politični prostor.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje