Po vrhu evropskih predsednikov: "Evropa si ne more privoščiti, da bi postala talka lastnih razhajanj"

Po več razpravah in sestankih se je na Brdu pri Kranju končalo srečanje skupine Arraiolos. Udeležili so se ga predsedniki in predsednice 12 evropskih držav z neizvršnimi pooblastili. Srečanje skupine, ki običajno razpravlja o izzivih Evrope in sveta, je prvič gostila Slovenija.

Kot je po srečanju dejala gostiteljica, predsednica republike Nataša Pirc Musar, je bila zadovoljna z vsebino razprav med predsedniki, ki so bile odkrite, poglobljene in usmerjene k iskanju odgovorov. "Osrednje vprašanje je bilo, kako lahko Evropa v času številnih kriz ohrani enotnost, politično težo, gospodarsko moč in sposobnost ukrepanja, ne da bi se odpovedala vrednotam, na katerih temelji," je orisala bistvo današnjih pogovorov.

Vsebino današnjih pogovorov z 11 kolegi in kolegicami je Pirc Musar strnila na pet področij. Prvo obsega evropsko enotnost in vrednote. Kot je dejala, je bilo v ospredju razprav spoznanje, da evropska moč izhaja iz povezanosti. "Različnost pogledov med državami je nekaj povsem običajnega, vendar nas morajo še naprej povezovati vrednote. Demokracija, človekove pravice, vladavina prava, solidarnost in človekovo dostojanstvo niso ovira za evropsko konkurenčnost, ampak naša prednost," je dejala predsednica.

Ob prihodu na srečanje je Pirc Musar izpostavila, da Evropska unija nima take politične moči, kot jo ima v gospodarstvu. Med razpravo o tem so predsedniki znova omenili tudi poročilo Maria Draghija izpred dveh let, ki je vsebovalo tudi predloge za izboljšanje konkurenčnosti. "Ali smo po dveh letih naredili to, kar je priporočil," se je vprašala Pirc Musar. So se pa predsedniki po njenih besedah strinjali, da je EU lahko bolj enotna glede finančne in obrambne politike.

Predsedniki so govorili tudi o mladih in njihovih izzivih. Kot je dejala Pirc Musar, je treba mladim omogočiti dostop do kakovostnega izobraževanja, zdravstva in priložnosti za razvoj, sicer bomo spodkopali evropsko prihodnost. Po njenih besedah je treba pri tem povezati javni in zasebni sektor. "Vlaganje v mlade ni strošek, ampak najboljša naložba v dolgoročno konkurenčnost, stabilnost in odpornost Evrope," je podčrtala.

"Strahu ne smemo izkoriščati, ampak ga moramo razumeti"

Pomemben del pogovorov skupine Arraiolos je bil tudi multilateralizem in prihodnost mednarodnih institucij. Pri tem je slovenska predsednica izpostavila svoje stališče, da svet, v katerem o manjših odločajo izključno najmočnejši, ni svet, v katere bi si želela živeti. "Potrebujemo mednarodni red, ki temelji na pravilih, ne na razmerjih moči," je še dodala.

Voditelji so govorili tudi o varnosti, pri čemer pa so tematiko nekoliko razširili in govorili tudi o tesnobi, strahu in negotovosti. V razpravi se je pri tem pridružila tudi filozofinja in sociologinja Renata Salecl, ki je po besedah Pirc Musar opozorila, da lahko občutek nemoči in negotovosti vodi v poniževanje, nestrpnost in sovražnost do drugače mislečih. "Kot politični voditelji imamo tu veliko odgovornost. Strahu ne smemo izkoriščati, ampak ga moramo razumeti," je dodala.

Še ena izmed tem razprave so bile delitve in enotnost Evropske unije, pri čeme je bila slovenska predsednica jasna. "Evropa si ne more privoščiti, da bi postala talka lastnih razhajanj," je dejala.

Kako pri širitvi EU preiti od besed k dejanjem?

Prihodnost Evropske unije bo zaznamovala tudi njena prihodna širitev, ki so jo nekateri gostje ob prihodu na Brdo pri Kranju tudi omenjali. Čeprav evropski voditelji in voditelji članic EU veliko govorijo o širitvi, pa se nato pri konkretnih korakih za sprejem novih članic pogosto zatika. Kot je dejala predsednica republike, bi morala biti širitev prioriteta EU. S kolegi je danes govorila tudi o predlogu, da bi pri glasovanju o odpiranju posameznih poglavij za države kandidatke namesto popolne soglasnosti vseh članic upoštevali le kvalificirano večino.

Po oceni Pirc Musar bi bilo odločanje s kvalificirano večino izjemno pomembno pri odpiranju poglavij z državami kandidatkami. Pri tem je omenila nedavno hrvaško blokado časovnice Črne gore za zaključek pogajanj z EU in dvakratno rdečo luč za Severno Makedonijo. "Če tukaj ne bomo naredili pomembnega koraka naprej, bodo mnoge države ostale v čakalnici predolgo ali za vedno. Tudi Evropska unija mora prevzeti nase del odgovornosti," je dodala.

Opozorila je tudi, da so nekatere države do uvedbe kvalificirane večine pri pristopih skeptične. "Če pa predlog kvalificirane večine ne bo uspel, bomo morali najti druge rešitve za hitrejši postopek pridruževanja," je dodala. Predsedniki skupine Arraiolos so si bili sicer po njenih besedah enotni, da mora biti dokončni sprejem nove članice potrjen s konsenzom vseh.