Slovenija gosti vrh skupine evropskih predsednikov: kje je Evropa trenutno in kam gre
Slovenija na Brdu pri Kranju prvič gosti srečanje skupine Arraiolos, na katerem bodo predsedniki in predsednice evropskih držav z neizvršnimi pooblastili razpravljali o prihodnosti Evrope in Evropske unije. Kot je dejala gostiteljica srečanja, slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, si bodo predsedniki zastavili vprašanje o tem, kje je Evropa trenutno in kam gre.
Na Brdu pri Kranju so se na srečanju skupine Arraiolos zbrali predsedniki in predsednice 12 evropskih držav. Gre za srečanje skupine predsednikov z neizvršnimi pooblastili, na njihovih srečanjih pa so običajno v ospredju pogovori o ključnih evropskih in mednarodnih vprašanjih.
Kot je pred začetkom srečanja dejala gostiteljica, predsednica republike Nataša Pirc Musar, si bodo na osrednji razpravi zastavili vprašanje o tem, kje je Evropa sedaj in kam bo šla v prihodnosti. "Če je Evropska unija danes tretja najmočnejša gospodarska velesila na svetu, se ta gospodarska moč v politični moči ne odraža," je dejala predsednica. Po njenih besedah bodo s kolegi govorili o tem, kaj bi lahko kot Unija storili drugače in bolje.
Predsedniki bodo razpravljali tudi o pomenu multilateralizma, ohranjanju učinkovitega mednarodnega sistema in prihodnosti institucij, kot so Združeni narodi.
Na Brdo je prispelo 11 predsednikov in predsednic iz Avstrije, Estonije, Grčije, Irske, Italije, Latvije, Madžarske, Malte, Nemčije, Portugalske in Slovaške. V skupini Arraiolos so še Bolgarija, Finska, Poljska in Hrvaška, njihovi voditelji pa so se zaradi drugih obveznosti opravičili.

Svet v ključni fazi: "Vidimo normalizacijo vojne in genocida"
Tudi gostje so pred začetkom srečanja rezonirali besede gostiteljice. Kot je dejal portugalski predsednik Antonio Martins Seguro, skupne težave potrebujejo skupne rešitve. "Evropejci potrebujejo več Evrope, boljšo Evropo, več sodelovanja in več integracije. Še posebej na stanovanjskem področju, v energetiki, na tehnološkem področju, pri obrambi in varnosti," je naštel.
Irska predsednica Catherine Connolly se je pred srečanjem posebej dotaknila vse večjega nasilja po svetu, vojn in težav mednarodnih institucij. "Svet je v ključni fazi, vidimo normalizacijo vojne in genocida. Spremljamo prisilne razselitve skoraj 180 milijonov ljudi, ob tem pa nam eksistenčno grožnjo predstavljajo še podnebne razmere," je dejala.
Ob tem je ocenila, da je treba ponovno potrditi zavezanost Združenim narodom in strukturam njihove ustanovne listine. "S tem se moramo vrniti tudi k ustanovnim principom evropskega projekta, ki so temeljili na svobodi, dostojanstvu in spoštovanju posameznika," je sklenila.
Predsednica Malte Myriam Spiteri Debono je kot najbolj pomembno izpostavila prizadevanje za to, da se državljani članic EU počutijo slišane in upoštevane s strani institucij, "Prepričana sem, da bomo s tem srečanjem stremeli k boljšim stvarem v prihodnosti," je dejala.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je pred srečanjem ocenil, da verjetno celotna zasedba predsednikov na Brdu nima istega mnenja o nekaterih temah. "Nekaj pa je jasno. Vsi hočemo konkurenčno in varno Evropo, ki se lahko izkaže. Evropo, ki se ne zgolj odziva, ampak je sposobna dejanj," je dejal. Kot je dodal, je treba na področju varnosti poleg krepitve obrambnih sposobnosti ohraniti tudi pomen diplomacije. "EU je nastala kot projekt miru. Diplomacija in dialog morata ostati glavna stebra in ključni orodji naše zunanje politike," je bil jasen.
Zavzel se je tudi za to, da s projekti za modernizacijo in zmanjšanje obremenjevanja okolja ne "ubijamo" evropske konkurenčnosti. Pellegrini je še ocenil, da se EU preveč ukvarja z mednarodnimi težavami, evropski voditelji pa bi se morali ukvarjati z reševanjem težav njihovih ljudi. "Sicer se bomo vse bolj soočali z napetostmi in jezo v naših družbah, kar v nekaterih državah že vidimo," je dejal.
Njegov latvijski kolega Edgars Rinkēvičs je medtem več teže namenil prav mednarodnim razmeram. Opozoril je, da bodo naslednje leto v več pomembnih evropskih državah potekale volitve. "Radi bi močno Evropo, ki se lahko brani, Evropo, ki lahko podpira Ukrajino," je dodal.

Za nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja je tokratno srečanje in obisk Slovenije poseben. Njegov drugi mandat se namreč izteka, januarja pa bodo v Nemčiji volili njegovega naslednika. Kot je dejal, ceni format skupine Arraiolos, saj je v preteklih desetih letih omogočal odprto razpravo o razmerah v različnih državah ter o izzivih EU.
Ob robu srečanja, ki se je z večerjo udeležencev v predsedniški palači začelo v četrtek, bo slovenska predsednica imela tudi nekatera dvostranska srečanja. Že v četrtek se je sestala z nemškim predsednikom Steinmeierjem, danes pa se bo srečala z irsko predsednico Connolly.
Skupina se imenuje po mestu Arraiolos na Portugalskem, kjer je leta 2003 potekalo prvo srečanje v tem formatu. Slovenija letos dogodek gosti prvič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje