Strateški svet za digitalizacijo je predstavil prvi paket 40 ukrepov s področij javne uprave in digitalne družbe, gospodarstva in podjetniškega okolja, zdravstva, izobraževanja, novih tehnologij in digitalne diplomacije, ki ga je vlada potrdila na seji prejšnji teden. Delovna skupina za izobraževanje je med drugim predlagala sprejetje digitalnih bonov za vseživljenjsko izobraževanje.
Na novinarski konferenci, kjer so predstavili paket 40 ukrepov v pomoč pospešitvi digitalizacije, je ukrepe s področja izobraževanja predstavila Ajša Vodnik.
Vodja delovne skupine za izobraževanje je predstavila pet ukrepov, in sicer uvedbo digitalnega bona za vseživljenjsko izobraževanje, spodbujanje mednarodnih IKT študijskih programov, uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, povečevanje vpisa in kadra na IKT in sorodnih interdisciplinarnih študijih ter digitalizacijo učnih procesov v šolah.
V prvi fazi digitalni boni za upokojence
“Zavedamo se pomena vseživljenjskega učenja. Prav zato je naš prvi predlog na to temo uvedba digitalnega bona za vseživljenjsko izobraževanje,” je v uvodu dejala vodja delovne skupine, ki se je posvečala digitalizaciji na področju izobraževanja. Pri tem je poudarila, da bi uporabniki digitalni bon lahko koristili pri tistih ponudnikih, ki bodo na javnem razpisu zagotovili najboljše vsebine. V prvi fazi naj bi bili digitalni boni namenjeni upokojencem, saj je nadvse pomembno, da vsi v družbi postanemo digitalno vešči in da na ta način lahko bolj kvalitetno sobivamo, meni Vodnik.
Kot nam je dodatno pojasnila vodja delovne skupine, bi digitalne bone na začetku koristili le starejši, saj po 60. letu starosti zaznavajo največji upad digitalnih veščin. V nekaterih primerih ta pelje celo do tega, da je posameznik funkcionalno nezmožen delovati v digitaliziranem okolju. “Ideja oziroma predlog je, da bi bili digitalni boni po vzoru turističnih bonov recimo vezani na davčno številko, posameznik pa bi ga nato lahko unovčil pri ponudniku, ki po analogiji Digicompa kvalificira za naslavljanje digitalnih veščin,” nam je še pojasnila Ajša Vodnik.
Delovne spodbude za tuje talente
Drugi predlog, ki so ga predlagali, je spodbujanje mednarodnih IKT študijskih programov. Pri tem v delovni skupini menijo, da bi lahko vse višješolske in visokošolske fakultete, ki bodo uvajale mednarodne programe v angleškem jeziku, in na ta način privabile še več tujih talentov, tako študentov kot predavateljev in profesorjev, za tovrstne programe dobile tudi delovno spodbudo.
Ajša Vodnik je pri tem še poudarila, da se zavedajo, da morajo pri uvedbi tovrstnega ukrepa nagovoriti težavo z delovnimi vizumi, birokratskimi ovirami ter prilagoditi tudi habilitacijske procese.
mag. Ajša Vodnik: Poveča se število vpisnih mest na višješolskih in visokošolskih študijskih programih računalništva in informatike ter na interdisciplinarnih študijskih programih, ki vključujejo IKT vsebine.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 22, 2021
Omogočanje konkurenčnosti otrok
Tretji predlog, ki ga je predstavila vodja delovne skupine, je uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah. “Izjemnega pomena je, da so naši otroci lahko konkurenčni sovrstnikom v drugih državah, ki tovrstne predmete že imajo,” je poudarila Vodnik in dodala, da se zavedajo, da samo en predmet ne bo rešil izziva, ki ga ponuja digitalna družba.
V delovni skupini, ki se ukvarja z izzivi digitalizacije v izobraževalnih procesih, sicer menijo, da je izjemno pomembno, da pregledajo vse učne procese in jih prilagodijo na način, da bodo večinoma ustrezali digitalni družbi. S tem se bodo namreč povečale tudi možnosti na najmlajše člane naše družbe.
Kot četrti predlog je vodja delovne skupine predstavila povečanje vpisa in kadra na IKT in sorodnih interdisciplinarnih študijih. “Vemo, da se je družba spremenila in da so stvari kompleksne,” je dejala Vodnik in dodala, da digitalna družba po drugi strani predstavlja tudi izjemne priložnosti. Prav zato menijo, da je pomembno, da tovrstna znanja uvedejo v vse študije ter posledično oblikujejo interdisciplinarne učne vsebine. Pri tem si želijo povečanja števila vpisnih mest za študente ter omogočiti večje število profesorjev in profesoric, ki bodo lahko tovrstna znanja podajali.
mag. Ajša Vodnik: V osnovnih in srednjih šolah se izboljša opremljenost učilnic z digitalno infrastrukturo in okrepi zmožnosti učiteljskega osebja pri uporabi digitalne tehnologije.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 22, 2021
Kot zadnji predlog prvega paketa skupine za izobraževanje je Ajša Vodnik naslovila digitalizacijo učnih procesov v šolah. “Po eni strani si želimo, da bo v osnovnih in srednjih šolah omogočena boljša infrastruktura, kar zadeva digitalizacijo, po drugi strani pa se zavedamo, kako zelo pomembno je, da so opolnomočeni tudi učitelji in učiteljice,” je poudarila vodja delovne skupine. Le tako lahko namreč izmenjujejo najboljše prakse. “Želimo si, da bo digitalna tehnologija povečala kakovost življenja tako mladih kot starejših ter omogočala vseživljenjsko učenje,” je še zaključila.
V Sloveniji zaostajamo v digitalni in bralni pismenosti
Tretjina do polovica poklicev, ki so aktualni danes, se bo v naslednjih petih do petnajstih letih pod pritiskom umetne inteligence spremenila, je pojasnila vodja delovne skupine za izobraževanje. “Zato postaja osrednja človekova kompetenca za učinkovito in uspešno (so)delovanje v sodobnem socialnem in ekonomskem okolju sposobnost reševanja kompleksnih problemov,” je po novinarski konferenci sporočila Vodnik in dodala, da je ta sestavljena iz mnogoterih elementov, najbolj osnoven element pa je bralna pismenost, ki služi kot podlaga za digitalno, informacijsko, funkcionalno ter druge oblike pismenosti.
Vodja delovne skupine je poudarila še pomen vseživljenjskega učenja in pri tem izpostavila, da v Sloveniji v digitalni pismenosti zelo zaostajamo za ostalimi državami. “V Sloveniji ima le 58 odstotkov prebivalcev osnovno digitalno pismenost, kar je bistveno premalo za normalno delovanje v digitalni družbi,” je dejala Vodnik in dodala, da na žalost zaostajamo tudi v bralni pismenosti, zato ne smemo več stagnirati, temveč moramo k problemu aktivno pristopiti. Prav iz tega naslova so v delovni skupini predstavili digitalni bon, je pa vodja delovne skupine še dodala, da pri tem niso mislili le na najmlajše in najstarejše prebivalce, temveč tudi na celotno populacijo vmes.
“V Sloveniji se večina ljudi preneha izobraževati pri 41 letih, ko je še kar nekaj let do upokojitve,” je pojasnila Vodnik in dodala, da bodo verjetno v naslednjem paketu ukrepov zato predlagali tudi rešitve, s katerimi bi gospodarstvo spodbudili k temu, da bi k nadaljnjemu učenju spodbujali tudi svoje zaposlene.
Vseh 40 predstavljenih predlogov, ki jih zaobjema paket ukrepov strateškega sveta za digitalizacijo, morajo preučiti še pristojna ministrstva.
Glede na kompetence prebivalstva med slabše razvitimi državami OECD
Raziskava Spretnosti odraslih PIAAC 2016 je pokazala, da četrtina odraslih prebivalk in prebivalcev Slovenije težko razume celo preprosta besedila, zato smo po bralnih dosežkih na repu evropskih držav.
Pri starejših od 55 let celo polovica Slovencev dosega najnižjo raven bralne in matematične pismenosti. Anketa EU o delovni sili, ki jo je leta 2018 objavil Eurostat, pa kaže, da se samo osmina odraslih izobražuje, kar je najnižja raven od leta 2002. Prav tako se povečuje število posameznikov z univerzitetno stopnjo izobrazbe, ki so po zaključku študija prenehali brati. Številni odrasli prav tako praktično nič ne pišejo in ne berejo niti na delu, kaj šele zunaj njega.
“Seštevek teh dejstev kaže alarmantno sliko Slovenije za prihodnost. Če velik delež visoko izobraženih ne vlaga v lastno znanje in razvoj, interes manj izobraženih pa je komaj zaznaven, postajamo kot družba manj sposobni za reševanje kompleksnejših poslovnih in družbenih težav, zaradi česar bodo v prihodnje padale naša raven produktivnosti, inovativnosti in konkurenčnosti,” je še pojasnila Ajša Vodnik in opozorila, da nam v primeru, da ne bomo dvignili ravni temeljne digitalne pismenosti, pretita dve nevarnosti: po eni strani bodo slovenski državljani na trgu delovne sile v EU postali nekonkurenčni. Po drugi strani pa se s tem povečuje tudi socialna neenakost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!