Golob: Načrt je, da vlado sestavimo do 3. junija, sestavljamo jo za dva mandata

Slovenija 03. Maj. 202210:07 > 15:1610 komentarjev
Delite:

V državnem zboru so se danes začeli pogovori o oblikovanju nove levosredinske koalicije in vlade. Predsednik Gibanja Svoboda (GS) Robert Golob je po pogovorih povedal, da želijo novo vlado sestaviti do 3. junija. Dodal je, da sta njihov cilj dva mandata. Danes so predstavniki GS, SD in Levice govorili o časovnici, jutri pa bodo stekla tudi vsebinska pogajanja. Do konca tedna bi se lahko stranke dogovorile tudi o razrezu ministrskih mest.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je po pogovorih dejal, da je za njimi zelo uspešen prvi uradni del pogajanj. Kot je povedal, so danes govorili zlasti o časovnici. “Dogovorili smo se, da bomo poskušali ujeti najhitrejši rok – to je 3. junij, kot tisti, ko bi sestavili vlado. Predpogoj za to je, da bomo še pred 13. majem uskladili večino točk, da lahko gremo z oblikovanjem parlamenta naprej po hitrem postopku,” je dodal. Jutri bodo po njegovih besedah stekla tudi delovna pogajanja.

O ministrskih imenih predstavniki GS, SD in Levice danes niso govorili, je povedal. Na novinarsko vprašanje, ali so razpravljali tudi, koliko ministrov bo vodila posamezna koalicijska stranka, je Golob odgovoril, da so predstavili izhodišča, pogajanja o tem bodo nadaljevali konec tedna. “Takrat verjamem, da bomo to imeli,” je dodal. So se pa danes pogovarjali, kako bodo usklajevali programske vsebine, govorili so tudi o zakonu o vladi. Golob je napovedal spremembe v imenih ministrstev, pa tudi v razporeditvi resorjev.

Na vprašanje o sodelovanju z LMŠ in SAB je predsednik Gibanja Svoboda dejal, da bodo te stranke, ki so zunaj parlamenta, v kvoti stranke GS, zato se bodo na začetku z njimi pogovarjali sami. Ti pogovori uradno še niso stekli, bodo pa v naslednjih dneh.

Želijo si dva mandata, ne enega

Golob je povedal, da so si že danes za cilj zastavili dva mandata. “Če želimo resno nasloviti razvojne izzive države, moramo gledati dlje od enega mandata. To je prva in ključna sprememba, ki jo uvajamo. Na drugi strani se zavedamo, da če hočemo deliti, moramo ustvariti. Se pravi, vlada bo usmerjena v oba pola: kako ustvarjati in kako potem pravično deliti, da bomo imeli res državo socialne pravičnosti in solidarnosti. In hkrati bomo najprej poskrbeli za najšibkejše. Ta dva na videz protislovna cilja bomo naslovili takoj. In hkrati ciljali na leto 2030 kot tisti rok, ko bomo spet živeli v državi, na katero ne bomo samo ponosni, ampak si bomo v njej vsi želeli živeti še naprej,” je povedal. “Svoboda ni le v imenu našega gibanja, svoboda je eden temeljnih načel, ki jim bomo sledili tudi v vladi.

Koalicija sestanek
Foto : Borut ŽivuloviĆ/BOBO

Za zdaj pri pogajanjih ne vidijo težav

Po Golobovih besedah na današnjih pogovorih ni bilo težav. “Za zdaj ne vidimo težav skoraj nikjer ali praktično nikjer. Mogoče bodo strokovne službe to našle v drobnem tisku, ampak danes nismo prišli do težav, ki bi bile problematične z vidika rokov, ki so zelo napeti,” je dejal. Tudi predsednica SD Tanja Fajon je povedala, da so danes določili časovnico, kar je pomembno. “Res bomo sledili ambiciozni napovedi, da začnemo delo v začetku junija,” je povedala. Dodala je, da “kakšnih večjih zapletov ni videti”, da pa je bila “atmosfera pogovorov prav dobra”.

Kateri resor bi lahko prevzel Mesec?

Koordinator Levice Luka Mesec se je strinjal, da so današnja pogajanja uspešno stekla. “Prvi obrisi vlade se kažejo, ampak več v naslednjih dneh. Naši organi strank to obravnavajo in usklajevanje nadaljujejo,” je povedal. Na vprašanje, katera ministrstva ga zanimajo, je Mesec dejal, da nekatera ugibanja, ki se pojavljajo v medijih, niso napačna. Kot je znano, je Levico zanimalo ministrstvo za okolje in prostor, vprašanje pa je, kako bo potekalo preoblikovanje tega ministrstva in ministrstva za infrastrukturo ter ali bo torej lahko Meščeva stranka dobila del teh resorjev. Kot smo že poročali, Levico zanimajo tudi sociala, kultura in šolstvo, v vlado pa bi se lahko poleg Mesca preselila tudi njegova namestnica – Asta Vrečko.

“Lahko pričakujete vlado, ki bo gledala v leto 2030, in vlado, ki bo operativna,” je povedal koordinator Levice Mesec in dodal, da bomo v Sloveniji po dolgem času “končno spet” dobili levosredinsko vlado. Tanja Fajon pa je dodala, da bo nova vlada trdna in stabilna, da bo spoštovala ljudi, poslušala civilno družbo in sledila razvojnemu desetletju. “Vsi imamo enake vizije, sledimo ciljem, kako Slovenijo narediti varno, prijazno, odprto, tolerantno, solidarno do leta 2030. Razvojni cilji so veliki in tem ambicijam bomo sledili,” je dodala.

Delegacijo Gibanja Svoboda so danes sestavljali predsednik Robert Golob, Sanja Ajanović Hovnik in Bojan Kumer. Kumer prihaja iz energetskih krogov, in sicer iz podjetja Elektro energija, ki je bila do leta 2016 v lasti Elektra Ljubljane, nato je lastnik postal Gen-I. V letih, ko je bila v vladi Alenka Bratušek, pa je bil državni sekretar: od maja 2013 do julija 2014, ko je bila Bratušek predsednica vlade, je bil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo pod Samom Omerzelom, nato se je vrnil v Elektro energijo, sredi septembra 2018 pa spet postal sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, ki ga je tokrat vodila Bratušek. V preteklih mesecih se je Kumer skupaj z Golobom in vodjo njegovega volilnega štaba Andrejem Ribičem pojavljal v zgodbi o domnevno spornem nakupu službenega stanovanja. Sanja Ajanović Hovnik je bila nekdanja vidna članica SAB, ki je bila v času Šarčeve vlade namestnica direktorja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, smo pisali na N1.

Delegacijo SD so sestavljali predsednica stranke Tanja Fajon, predsednik strokovnega sveta stranke Milan M. Cvikl in glavni tajnik Dejan Levanič. Stranko Levica so predstavljali Luka Mesec, generalni sekretar stranke Matej Kolenc in vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec.

Kdo je v igri za ministrska mesta?

Še pred začetkom formalnih koalicijskih poganjanj so na dan prišle prve informacije, kako bi lahko prihodnja koalicija preoblikovala posamezna ministrstva. Prav tako se vrstijo namigi, kdo bi lahko prevzel vodenje posameznih resorjev. Kot smo pisali na N1, je Golob že napovedal, da bosta v rokah GS ministrstvi za finance in zdravje. Prav tako naj bi Gibanju Svoboda pripadlo notranje ministrstvo, ki ga bo po vsej verjetnosti vodila nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Vse glasnejša so tudi namigovanja, da bi utegnil vodenje visokošolskega resorja prevzeti nekdanji rektor ljubljanske univerze Igor Papič, ki je na državnozborskih volitvah kandidiral na listi Golobove stranke. Na njej se je za poslanca potegoval tudi nekdanji predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel, ki se ga omenja kot možnega kandidata za gospodarskega ministra.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar