Menu Item
Ministrstvo za delo, ki ga vodi Luka Mesec, je ta teden podprlo zahteve upokojenskih organizacij, da naj vlada zaradi draginje, zlasti visokih cen hrane in energentov, čim prej zviša pokojnine. Če bo vlada sledila koalicijski pogodbi, pa bi tej izredni uskladitvi morali slediti še nadaljnji dvigi.
Zveza društev upokojencev (ZDUS) zaradi inflacije, ki je v Sloveniji v juniju presegla magično mejo desetih odstotkov, v območju evra pa je rekordna, pričakuje vsaj triodstotno izredno uskladitev pokojnin.
“Hrana, elektrika, vse gre gor,” pravi predsednik ZDUS Janez Sušnik, “Bomo videli, kaj bo storila vlada. Nismo se še pogovarjali, čakamo pa na poziv predsednika vlade Roberta Goloba.”
Minister za delo Luka Mesec obljublja, da si bo v vseh koalicijskih usklajevanjih prizadeval za izredno uskladitev pokojnin. “Zahteve ZDUS in Sindikata upokojencev ocenjujemo kot razumne,” so za N1 pojasnili na ministrstvu, saj se “draginja pozna predvsem pri upokojencih z nizkimi pokojninami, ki so posebej ranljiva skupina v naši družbi.” Dodali so, da je njihov cilj zagotoviti dostojne pokojnine in varno starost. To je ena najpomembnejših zavez v koalicijski pogodbi, so še poudarili na ministrstvu, ki ga vodi Mesec.
Zahteve sindikata upokojencev (SUS), ki jih omenja ministrstvo, sicer niso tako jasne. SUS je sporočil, da pričakuje izredno uskladitev pokojnin, a so glede tega dejali samo, da mora dvig popraviti krivico, ki naj bi se zgodila upokojencem lani.
Redna uskladitev pokojnin v letu 2021 je bila namreč 2,5-odstotna, čeprav bi morala biti po zakonu 3,5-odstotna. “Vlada je takrat rekla, da je treba upoštevati dodatke iz zakonov za blažitev posledic epidemije covida, a to je ločeno,” pojasnjuje generalni sekretar SUS Aleš Golja.
Ukrep, ki ga zaradi draginje Sindikat upokojencev zagotovo pričakuje, pa je zakonska sprememba varstvenega dodatka. Sindikat predlaga, da ta socialni transfer, namenjen revnim upokojencem oziroma revnim starejšim, postane bolj dostopen. Spremembe v to smer so sicer napovedane v koalicijski pogodbi.
Aktualne zahteve sindikata se ujemajo s še eno obljubo iz koalicijske pogodbe, namreč s tisto, da bo vlada najnižjo pokojnino ob polni delovni dobi dvignila na 700 evrov mesečno. Kdaj sindikat pričakuje takšen dvig, ni povsem jasno.
Tudi ZDUS pa ne pričakuje samo izredne uskladitve pokojnin. Sušnik je za N1 dejal, da so potrebni tudi drugi izredni ukrepi za starejše z najnižjimi prihodki. Tem bi se moralo pomagati v okviru socialnega in ne pokojninskega sistema, torej z denarjem iz državnega proračuna in ne iz pokojninske blagajne, je dejal. “V pokojninskem sistemu je že tako zmeda,” pojasnjuje.
Vlada vsaj za enkrat še ni napovedala takšne izredne neposredne pomoči za revne, je pa včeraj sprejela ukrepe, namenjene informiranju potrošnikov za lažje iskanje najcenejše košarice prehranskih izdelkov.
Koalicijska pogodba omenja dva različna dviga pokojnin. Kot omenjeno obljublja, da bo najnižja mesečna pokojnina ob izpolnjenem pogoju delovne dobe v prihodnjem letu znašala vsaj 700 evrov. Hkrati pa je koalicija napovedala dvig te pokojnine na znesek, ki bo za deset odstotkov presegal prag tveganja revščine.
Trenutno najnižja pokojnina ob polni delovni dobi znaša 654 evrov mesečno. Če zneska na 700 evrov ne bo dvignila izredna uskladitev, ga bo zagotovo naslednja redna uskladitev, ki bo februarja prihodnje leto.
Izračun odstotka redne uskladitve je zapisan v zakonu (v 106. členu) in znaša 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače v preteklem letu ter 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v istem obdobju. Plače letos rastejo, cene pa še bolj.
Obenem pa lahko pričakujemo, da se takrat najnižja pokojnina za polno delovno dobo ne bo dvignila nad prag tveganja revščine, kaj šele na znesek, ki je za 10 odstotkov nad pragom. Po zadnjem izračunu statističnega urada prag tveganja revščine znaša 771 evrov mesečno, za deset odstotkov večji znesek pa je 848 evrov.
Prag tveganja revščine je odvisen od plač, statistični urad pa spremembe objavlja vsako leto junija. Naslednje leto bo najverjetneje še precej višji, kot je zdaj.
Upokojenci, še posebej pa upokojenke, so med najrevnejšimi družbenimi skupinami. Delež upokojenk, ki živijo pod pragom tveganja revščine, se je sicer lani znižal za okoli dve odstotni točki, a je z 19,4 odstotki veliko večji od 11,7-odstotkov, kolikor znaša stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci Slovenije.
Rast cen življenjskih potrebščin praviloma najbolj prizadene najrevnejše, saj ti za to namenjajo večji delež svojega prihodka.
Po drugi strani pa kar nekaj ekonomistov trdi, da bi morala biti vlada previdna pri povečevanju javnih izdatkov. Fiskalni svet je zapisal, da ima vlada omejen manevrski prostor na področju javnofinančne politike. Ocenil je, da bi lahko imela uresničitev obljub koalicijskih obljub za dvig pokojnin velik vpliv na izdatke.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje