Menu Item
Nova koalicija napoveduje, da bo prihodnje leto najnižja zagotovljena pokojnina 700 evrov. To bi tako in tako morala biti zaradi uskladitve, pravijo predstavniki upokojencev. Še več: zahtevajo najmanj 739 evrov, kolikor trenutno znaša prag tveganja revščine. Ki pa bo po vsej verjetnosti zaradi višjih plač v jeseni še višji. Luka Mesec se lahko pripravi tudi na to, da bo takoj ob prevzemu ministrstva na mizo dobil tudi prošnjo za izredno uskladitev pokojnin.
Ko bo predvidoma v sredo v državnem zboru imenovana 15. slovenska vlada pod vodstvom Roberta Goloba, bo ministrstvu za delo najprej prevzel koordinator Levice Luka Mesec. Kasneje pa, če bo sprejet novi zakon o vladi, Simon Maljevac, prav tako iz Levice.
Ena prva stvari, ki bo Mesca pričakala, so upokojenci in njihova zahteva za izredno uskladitev pokojnin, saj je inflacija visoka. To še ni vse, želijo si tudi normalno redno usklajevanje, ureditev na področju letnega dodatka, vdovskih pokojnin in pogrebnin, je za Radio Slovenija naštel predsednik Zveze društev upokojencev Janez Sušnik in nadaljeval: “Pričakujemo, da bo nova vlada za upokojence naredila vsaj toliko kot prejšnja. Luka Mesec je zelo socialen človek in zato upokojenci mislimo, da bomo zelo dobro prišli skozi.”
Dejstvo je, da je med starejšimi prebivalci Slovenije tveganje revščine mnogo višje kot med mlajšimi. Pod pragom tveganja revščini, ki znaša 739 evrov mesečno za samsko osebo, je lani živelo 12,4 odstotka vseh prebivalcev Slovenije ter 19,4 odstotka starejših od 60 let. Še posebej močno revščina ogroža starejše ženske.
Najpogostejši vir dohodka za starejše so pokojnine. Koalicijska pogodba napoveduje dvig najnižje zagotovljene pokojnine, kar vsi razumejo kot dvig pokojnine za upokojence z izpolnjenim pogojem zahtevanih let delovne dobe. Ta pokojnina letos znaša 654 evrov mesečno, potem kot se je ob redni uskladitvi dvignila za 4,4 odstotka.
“Ob izpolnitvi pogojev javnofinančne vzdržnosti zagotoviti bo najnižja zagotovljena pokojnina znašala 10 odstotkov nad pragom tveganja revščine in v letu 2023 najmanj 700 evrov,” pa piše v koalicijski pogodbi.
Vendar pa je bilo to, da se bo najnižja zagotovljena pokojnina dvignila prav na 700 evrov, že pričakovano tudi pred objavo koalicijske pogodbe, saj je uskladitev pokojnine odvisna od rasti plač in inflacije, ki bosta predvidoma v celotnem letošnjem letu precej visoki. Ni pa jasno, ali bosta tako visoki, da bodo upokojenci z rednim dvigom dosegli oziroma celo presegli prag tveganja revščine.
Ta pa je trenutno 739 evrov mesečno. Če prištejemo še 10 odstotkov, ki jih omenja koalicija, pridemo do 813 evrov. A že jeseni naj bi statistični urad objavil nov znesek praga tveganja revščine, ki bi lahko bil precej višji od sedanjega.
Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) je na nedavnem kongresu sklenil, da pričakuje dvig najnižjega zneska zagotovljene pokojnine na raven praga tveganja revščine, torej trenutno na najmanj 739 evrov.
Ob tem so podprli tudi zahtevo po dvigu dohodkov upokojencev, ki so se upokojili ne da bi dosegli 40 let delovne dobe. “Mnogi iz različnih razlogov niso izpolnili pogoja in imajo zdaj zelo nizke pokojnine,” pravi predsednica SUS Francka Ćetković.
V lanskem letu je mesečno pokojnino, nižjo od 600 evrov, prejemalo 141.737 ljudi ali okoli 27 odstotkov upokojencev. Še dodatnih 141.364 je imelo pokojnino med 600 in 700 evrov, 63.246 pa med 700 in 800 evrov mesečno.
Pomoči revnim starejšim je v slovenskem sistemu namenjen varstveni dodatek. Njegova višina je odvisna od višine pokojnine, a nikoli ne presega 198 evra mesečno. S tem dodatkom naj bi revne ženske, starejše od 63 let, in revni moški, starejši od 65 let, dobili 620 evrov mesečno.
A mnogi starejši za varstveni dodatek ne zaprosijo, saj se bojijo, da bi ga morali otroci oziroma tisti, ki podedujejo po prejemniku varstvenega dodatka, to državi vrniti. Da jih to lahko doleti, je država uzakonila leta 2012. Število prejemnikov varstvenega dodatka je nemudoma padlo s 46.700 na okoli 10.000.
In kljub temu, da je vlada kasneje, leta 2016, možnost vračanja varstvenega dodatka odpravila, če prejemnik nima nepremičnine, dražje od 120.000 evrov, se število prejemnikov varstvenega dodatka vseeno ni vrnilo na prejšnjo raven. Po zadnjih podatkih ga prejema nekaj manj kot 23.000 upokojencev.
Sindikat upokojencev tako zahteva, da se znesek varstvenega dodatka zviša in da se ga izvzame iz sistema socialnih transferjev, pravi Ćetković. S tem bi odpadla tudi grožnja, da bi morali dediči državi vračati denar.
Levica, ki bo vodila ministrstvo za delo, je sicer izražala prav takšne zahteve. Koalicija obljublja, da bo preučila odpravo vračljivosti varstvenega dodatka in druge socialne pomoči.
“Hkrati bomo nemudoma poskrbeli za boljšo informiranost potencialnih prejemnikov,” je piše v koalicijski pogodbi. Poleg tega je v njej zapisana tudi zaveza, da bodo namenili pozornost dvigu najnižjih pokojnin in da bodo preučila možnost uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence (UTD) z najnižjimi pokojninami.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje