Menu Item
Pri srečanju med premierjem Janezom Janšo s protestniki na Kredarici je policija zaznala elemente prekrška nedostojnega vedenja, vendar nihče od udeležencev ni poročal o vznemirjenju, razburjenju ali ogroženosti. Zato policija ni izrekala glob. Ali bi jih, če bi že veljale predlagane spremembe zakona o javnem redu in miru?
S srečanjem med predsednikom vlade Janezom Janšo, ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom ter protestniki na Kredarici pod Triglavom se je ukvarjala tudi policija. Z zbiranjem obvestil in ugotavljanjem dejanskega stanja so pri tem dogodku zaznali elemente prekrška nedostojnega vedenja, so nam sporočili. “Vendar pa policija do sedaj od posameznikov ni prejela predloga oziroma izjave, da bi bili vznemirjeni ali razburjeni ali ogroženi. V kolikor bo policija to prejela, bo nadaljevala z aktivnostmi za uspešno vodenje prekrškovnega postopka,” so pojasnili.
Kdo se je vedel nedostojno?
Podrobnejših pojasnil s policije nismo dobili, zato ni jasno, katere elemente prekrška so zaznali. Janša srečanja s protestniki ni javno komentiral in tudi na naša vprašanja glede tega ni odgovarjal. Hojs je v oddaji N1 studio povedal, da so ga na Kredarici doletele “neokusne in žaljive besede”, na naše vprašanje, zakaj ni prijavil prekrška nedostojnega vedenja pa tudi on ni odgovoril.
Mediji in posamezniki, ki so blizu SDS in vladi, so bili sicer do protestnikov zelo kritični. Predvsem do predsednice sindikata Mladi Plus Tee Jarc, ki je Janši in Hojsu prebrala del govora, ki ga je že prej prebrala na vrhu Triglava. V koalicijski stranki Nova Slovenija, pa so menili, da se je zgodilo “brezobzirno obnašanje” oziroma nestrpnost, ki lahko vodi v fizično nasilje.
Tea Jarc je že v prvem odzivu na dogodek zatrdila, da je bil Janša tisti, ki je komuniciral žaljivo. Rekel je namreč: “Nisem vedel, da ima Polje danes dan odprtih vrat”, s čimer je verjetno namigoval, da bi protestniki sodili v psihiatrično bolnišnico. Kljub temu Tea Jarc ni razmišljala o tem, da bi policiji podala prijavo prekrška nedostojnega vedenja. Je pa podala kazensko ovadbo zoper moškega, ki jo je ob tem dogodku odrinil, je povedala.
Ključni so občutki oškodovanca
Na Kredarici torej ni bil storjen prekršek nedostojnega vedenja, ker policiji nihče ni povedal, da se je zaradi nedostojnega vedenja drugega tam počutil vznemirjeno, razburjeno ali ogroženo.
Po mnenju strokovnjakov je ključen predpogoj za ta prekršek prav občutek oškodovanca, da je bil vznemirjen, razburjen ali ogrožen. Temu pritrjujejo tudi nekatere odločitve sodišč, ki so odločale o pritožbah posameznikov, ki jih je policija oglobila zaradi nedostojnega vedenja.
To pa bi se lahko spremenilo, če bodo poslanke in poslanci sprejeli predlog sprememb zakona o javnem redu in miru. Koalicijski predlog je bil sprva usmerjen v strožje kaznovanje v primerih, ko bi bili žrtve nedostojnega vedenja “najvišji predstavniki države”, pozneje pa so predlog sprememb razširili na vse. Višja bi bila tudi kazen. Za “običajno” nedostojno vedenje, ki je sankcionirano že v sedanjem zakonu, je predvidena globa od 120 do 250 evrov.
Nova določba v zakonu o javnem redu in miru bi se glasila tako:
“Z globo od 500 do 1.000 eurov se kaznuje, kdor se v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, ki se nahaja na teritoriju Republike Slovenije, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve.«
Po novem samoiniciativno ukrepanje policistov?
Ni povsem jasno, kaj novega bi prinesla ta določba. Ker pa se nekoliko razlikuje od opredelitve nedostojnega vedenja v veljavnem zakonu, so nekateri sklepali, da bi bi pomenila drugačno obravnavo prekrška v določenih okoliščinah. Morda prav v primerih, kakršen se je zgodil na Kredarici.
V sedanjem zakonu je nedostojno vedenje tisto, ki povzroči vznemirjenje, razburjenje ali ogrožanje. Po novem pa bi bilo to tudi takšno vedenje, ki “lahko” povzroči vznemirjenje, razburjenje ali ogrožanje. V predlogu je tudi izrecno določeno, da se takšna kazen izreče, če vedenje na kraju kršitve osebno zazna pooblaščena uradna oseba, torej policist.
“Zdaj tisti, ki je z besedo ali žaljivko soočen, odloča, ali je zaradi tega vznemirjen,” je na seji državnozborskega odbora za notranje zadeve dejal poslanec SD in nekdanji policist Predrag Bakovič. “Po novem pa bo policist sam presojal, ali bi lahko nekdo povzročil vznemirjenje,” je nadaljeval. Predlagani amandma v zakon, ki je dober, vnaša zmedo, je menil.
Kot primer je ponudil dogajanje pred državnim zborom v začetku julija. Takrat so protestniki zmerjali več poslancev in na nekatere tudi pljuvali. “Jaz sem imel tak slučaj, da sem izstopal iz stavbe za kolegi iz SDS in seveda sem bil tudi sam deležen psovk in žaljivk,” je opisoval Bakovič. “Mi smo takrat pospešili korak in odšli v parkirno hišo. Če bi policist samoiniciativno odreagiral, bi moral uporabiti prisilna sredstva in prišlo bi do lažjih ali celo težjih poškodb. Ljudje bi imeli težave. Ko bi mene naknadno vprašali, ali so me žalili, bi pa rekel, ’So, ampak pustimo to’. Kaj bi bilo potem?” se je spraševal.
Janša ne komentira ravnanja varnostnikov
Osebe, ki so se takrat nedostojno vedle do poslancev, so bile kaznovane v primerih, ko so poslanci podali prijavo, je povedal predsednik sindikata Policistov Slovenije Kristijan Mlekuš. V tem je ta dogodek drugačen od tistega na Kredarici. Če bi predlagani amandma že veljal, pa bi morda v obeh primerih policisti posredovali že ob dogodku, ne glede na to, da se na Kredarici očitno nihče ni počutil dovolj vznemirjenega, razburjenega ali ogroženega, da bi to povedal policistom.
Funkcionarje, kot sta premier in notranji minister, varuje policija. Na Kredarici Hojsovih varnostnikov ni bilo, na vprašanje, kako sta bila zadovoljna z ravnanjem Janševih varnostnikov, pa nam ni odgovoril ne Janša ne Hojs. “Ne komentiram,” je odvrnil Janša.
“Varnostniki varovanih oseb so v skladu z Uredbo o varovanju oseb, prostorov in objektov in njihovih okolišev na Kredarici opravljali varovanje varovanih oseb. To so opravljali v skladu s taktiko in metodiko varovanja. Varnostnik je primarno zadolženi za varnost varovane oseb, slednja je bila v konkretnem dogodku zagotovljena,” pa so ravnanje policistov komentirali na policiji.
Policiji smo poslali tudi vprašanje, ali bi izrekli kazni, če bi že veljala predlagana sprememba zakona o varstvu javnega reda in miru, a niso odgovorili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!